Pomagamo živalim

Kolegice iz Pomurja so nas prosile za nujno pomoč, stanje tam je katastrofalno, vsak dan se srečujejo z novimi in novimi brezdomnimi legli, odvrženimi na takšne in drugačne načine. Dekleta iz sebe resnično črpajo zadnje atome moči, so več kot pridne , z majhnimi sredstvi naredijo več kot bi kdorkoli lahko. in si resnično zaslužijo pomoč, za katero prosijo le takrat, ko resnično ne gre drugače.

Danes sem prejela tale mail:

Helena – LEPO TE PROSIM, če lahko kak pomagaš, jaz enostavno ne zmorem več, res ne…
Sedem jih je, danes smo jih razglistili pa začeli zdraviti proti klamidiji.










Lepo prosim, če ima kdo vsaj za slab mesec dni prostor.

helena@macjahisa.si

A gre kdo jokat nekam z mano?

reveži mali nedolžni...tulim s tabo in pomurskimi puncami helena...kje naj koga najdem da jih vzame...

Oh, kaj bi dala, da bi lahko pomagala.

O moj bog. Srčno upam, da najdete skrbnike za njih.

helena... poslala sem vam mejl.

hvala, pokličem zvečer.

A se samo meni slike ne vidijo?
Bogi reveži..

ubožčki mali....

Kako je tu, se je našlo kaj? Močno upam, da

se je.

Krasno! kok so tud tile srčki fletni, iiiii

Odlično, ful vesela

Še tole veliko leglo sedmih. So štiri samičke, tri samčki.
Učke so že precej bolje, včeraj so bili cepljeni, razparaziteni že prej.

Imamo namestitev za nekaj časa, čombetka hvala, res hvala za tole.

Iiii, kakšni luštni srčki! Vsem

In že veliiiko bolje izgledajo.

Jej, jej, jej, kolk smo lušni.
("O, kje pa smo zdaj? Kam smo to plisli?")

Lej jo teto, s klobaso maha

Joj, srčkani so in res so boljše vidt.

helena: z veseljem!
jutri se prvič vidimo s temi bučkami. se že prav veselim. kaki cuuuukri!