Lunčka sem v ponedeljek dostavila k njegovi predvidoma bodoči najboljši prijateljici Metki. Malo morgen. Metka je dobesedno popiz..., celo začela iskati izhod iz stanovanja (načela varovalno mrežo na balkonu in začela kopati neko luknjo v kopalnici), samo da se reši tega malega nebodigatreba. Naš je ostal hladnokrven (je ni šljivil), pač pa tega ni mogoče reči za posvojiteljico. Sem že mislila, da bo kljub pomirjanju prek telefona scagala še pred iztekom tistih minimalnih 48 ur, včeraj naj bi me namreč poklicala in me ni. Jaz danes že skoraj v nizkem štartu, da bo verjetno treba it po malo zmene. Z rahlim cmokom v grlu pokličem kako so kaj, in izvem, da so ... odlično (se skupaj igrata, papata). Super, ampak fak, če je kaj slabega, sem novice takoj deležna, ko pa je dobro, tišina, niente, nada.
Pa še to: Metko posvojiteljica sprehaja na povodcu in danes se jima je pridružil tudi Lunček. Baje obvlada kot tavelik (jasno, mamino pametno radovedno
).
Objavljeno: Pe apr 04, 2025 5:59 pm
