Tule sem bila s posvojiteljem v letošnjem letu pogosto na zvezi, da bi nekako pogruntala (tudi v sodelovanju z veterinarji), kako živahni in zelo posebni Coco zagotoviti bivalno okolje, v katerem bo zadovoljna. Avgusta je skoraj že spet prišla nazaj k nam, a ata (spet) ni zdržal ločitve od njemu izjemno ljube muce. Pa so sledili novi poskusi (tudi cbd), ki pa so zalegli le za kratek čas, potem pa običajno dnevno in nočno izražanje nezadovoljstva z vztrajnim mijavkanjem. Coco pri njih preprosto ne paše, očitno je celotna atmosfera zanjo preveč umirjena, druga dva muca, ki ju imajo, pa zanjo nezanimiva. Včeraj sem zato izvedla bliskovit manever, se temeljito pogovorila z atijem in odšla po muco. Njena reakcija na novo okolje je bila burna, noč kratka, a danes je že malo bolje, se je pustila pobožati, se celo malo poigrala s perotom in pojedla malo junk food mačje hrane, ki jo imam doma za takšne primere. Ata trpi, ampak glede na zgodovino se mi zdi to edina pot naprej.
Nov dom bo iskala, ko (upam) ugotovim, kaj bi tej mački v novem domu zares pasalo. Če pa je tukaj slučajno kakšen poznavalec/ljubitelj želvovink (z njihovimi značaji vred) ali ljubitelj izzivov kar tako, naj se javi, plis.
Čedna je pa še vedno zelo.

