Eh, kratko je trajala ta idila. Od včeraj sta Finn in Fiona spet pri meni. Sem kar sama predlagala naj pohitijo z vrnitvijo, saj če človeka zaradi alergije kljub tabletam ponoči duši, se ni za hecat. Posvojiteljica mi več dni ni hotela nič omeniti, saj je z blažjimi znaki alergije s pomočjo raznih terapij čisto spodobno živela s pokojno muco 12 let in je mislila, da bo v nekaj dneh že bolje. Na veliko žalost obeh posvojiteljev pa se je zadeva samo stopnjevala. Vrnitev muc zaradi alergije ima pogosto slab prizvok, tokrat temu zagotovo ni tako. Naj povem, da sta bila človeka ob spoznanju, da muc zelo verjetno sploh ne bosta mogla več imeti, tako obupana, da smo na koncu vsi trije jokali.
Muca se za naše muke nista kaj dosti menila, danes se že obnašata kot da sploh nista šla (Fiona se je takoj spomnila, da je frcanje ogorkov iz pepelnika odlična zabava

). Le scena pri nas je zdaj kar precej bolj pestra kot je bilo načrtovano (sami pubertetniki

). Jutri ju bom objavila, potem pa srčno upam, da bo v tretje šlo.