Pomagamo živalim

Pred dobrima dvema tednoma pobrana ob avtocesti.

Včeraj vseljena k nam. Nadpovprečno radovedna in igriva, le mene se še izogiba. Mogoče zato, ker je nekaj bruharila in je dobila rito pik.

Bonnie se je pri nas lepo vklopila, posebno z malima dvema se lepo razume (se skupaj igrajo in pretepajo). Do mene je v stilu "catch me if you can", kar ne pride prav pri dajanju antibiotika. V petek je namreč zbolela, spet bruhala, seveda ni jedla in kar na hitro ovenela. Glede na to, da je v tem času kar nekaj pojavov kuge, je bila na veterini tudi testirana in na moje olajšanje negativna. Terapija je prijela hitro in že naslednji dan je bila spet stara Bonnie, ješča, izmuzljiva in navita mladička. Po novem pa tudi mijavka in to zelo srčkano.

Tako lepo sproščena je že, ko spi.


Coco se dela pridkano, drugi dve pa


Spodobno pofotkati tole črno strelo je misija nemogoče.

Bonnie ima že tretji teden ob kontroli slabo krvno sliko (med drugim nizke levkocite) in redi se prepočasi. Je v fazi raziskovanja vzroka, ker je situacija zelo nenavadna, saj je drugače živahna, ne bruha, nima vročine in tudi papa, res pa da bolj kaloričnih briketov ne mara. Z iskanjem doma moramo še malo počakati.

Bonnie se je ob zadnji kontroli krvna slika spodobno popravila, zato jo prestavljam med iskalce doma. Tisti, ki jo bo posvojil, dobi zraven še navodila za uporabo, ker je maca do ljudi precejšnja posebnica, povedano drugače, če z njo ne ravnamo po njeni predstavi, z nami noče imeti opravka. . Ker je vajena mačje družbe, je zaželeno, da bi jo imela tudi v novem domu. To je lahko tudi kakšna odrasla muca, saj se Bonnie zna do starejših vesti spoštljivo in ni vsiljiva.

Oglas /pogoji posvojitve na: https://www.macjahisa.si/posvojitev/muce/3813

Bonnie je pri nas štiri mesece, torej smo se že dodobra spoznali. Takšna je, kot bi bili v njej dve osebnosti. Ena, ki se zelo rada boža, ko počiva, je vsa prijazna, ko je na vrsti mehka hrana in ki se ponoči pride stisnit k meni v posteljo, če le tam ni prevelike gneče. Potem pa druga, ki še vedno spominja na prostoživečko, saj se v drugih situacijah kot prej omenjenih, ne pusti prijeti - nezaupljivo pogleda in odskaklja stran. Pri nas je sicer zelo napredovala, se mi pa zdi, da bi nekje, kjer bi se ji več posvečali, še bolj. Naj omenim, da sta s cimro Rubi prav dobra družba, obe zelo igrivi in temperamentni, kar sicer pomeni tudi kakšno večerno tačkoborbo, a je ta bolj za zabavo kot zares.





Ob nežnem prigovarjanju (kolikor pač moj kadilski glas dopušča) naredi tudi tole.

Kljub realnemu opisu muhavega značaja tele naše Bonike, se je posvojiteljica odločila, da bo najbolje, če z Rubi ostaneta skupaj. Odšli bosta, ko njuni nakupijo vse potrebno in takrat gresta tudi v arhiv.

Danes sem ju osebno dostavila na nov naslov v Pragersko. To sicer redko naredim, ampak tokrat je bila bivša mama posebej zaskrbljena, saj sta Bonnie in Rubi precejšnji posebnici in je bilo treba posvojiteljem poleg že povedanega prek telefona navodila za uporabo razložiti tudi v živo. Sem vesela, da smo se spoznali, saj sem zdaj še bolj prepričana, da sta človeka idealna za ti dve maci. In očitno sta to začutili tudi oni dve, saj sta kar takoj začeli samozavestno raziskovati. Bonnie me je kar presenetila, Rubi malo manj, no, slednja je tudi nemudoma začela z osvajalskimi pohodi, tako da sta posvojitelja že "pečena".

Evo ju.

Muce, uživejte♥️♥️♥️ Rubi draga, poglej kako se je življenje lepo obrnilo. Srečno dragica zlata.

Bonnie se je včeraj zvečer prvič sama prišla stisnit k njenemu atiju.