Pomagamo živalim

Sprejeti 3je cca 10 dni stari mladiči. Prva mladička je padla iz avtomobilskega motorja. Po precej dolgem prepričevanju (menda je prevagal argument, da lahko zmleto mačje bitjece škodi tudi motorju avtomobila ) je voznica kljub prošnjam, naj počaka, odpeljala do avtomehanika, ki je v motorju odkril še dva, na srečo še živa mladiča.
Kasneje so očividci vedeli povedati, naj bi pri avtomobilu prej videli muco (po odkritju mladičev so domnevali, da gre za mamo), ki jo je nekdo odpeljal. Kdo in kam, ne ve nihče.
Tamali so na prvi pogled izgledali v solidnem stanju, tudi dehidrirani niso bili, a je naporen dan prišel za njimi. Ne sesajo, slišno dihajo, so utrujeni, učke zapacane, trebuščki prazni. Po nekaj neuspelih poskusih s flaško smo trenutno na sondi, da dobijo potrebna hranila in možnost počitka. Kakšna dobra želja v njihovo smer nam bo prav prišla.

Groza. Naj vsaj tamalčkom uspe.

Od včeraj zvečer se končno kobacajo in oglašajo, ne ležijo več kot mumije od hranjenja do hranjenja. Sami še ne bi sesali, se pa vsakič manj tepemo, ko je treba sondo požirat. Trenutno mislim da imajo vsi realne možnosti, da zrasejo, naj bo tako.

Naj jim uspe, če je že usoda njihove mamice neznana.

Miška, Krtek in Polhek


Foto: Nyke

Krtka ni več. Po konstituciji je bil največji, a ves čas najšibkejši in najmanj odziven. Včeraj je tudi on zaživel, do danes popoldan je bil super, potem pa je šlo samo navzdol. Žal mi je, mali.

Ojoj žal mi je

Žal mi je.

Hvala za ves trud. Ajaj zdaj, mali.

Kot da bi Krtkov odhod na bratca in sestrico preložil odgovornost, da jima uspe, sta v soboto popoldan najprej Polhek, do večera pa še Miška končno ugotovila, kako sesati in bi zdaj vse dni visela na flaši . Sta zadovoljna mala buhtlja.

Žabici, papajta še za bratca.

Same ovčke okrog njiju; bosta pastirja ali pa ovčarja, ko odrasteta




Foto: Nyke

Bolj ljubko že ne more bit.

Polhek in Miška sta ne več čisto mali okrogli puhasti kepi. Z izredno mehko dlako in prisrčnim karakterjem. Nenadkriljiva jedca, ki obožujeta cartanje. Iščeta skupen dom.
Polhek






Miška




jfoto

Miška in Polhek imata zagotovljen skupen dom. Z arhivom še malo počakajmo, ko bo jasno, kako se bosta tam počutila.

Sta se odpeljala.

So se že oglasili in je vse v redu (razen ene nesrečice Polhka izven wc-ja). Njuni tanovi so očarani nad njuno crkljivostjo in vsesplošno prisrčnostjo.

Mala dva sta se spet oglasila , takole pišejo: "Pošiljamo lepe in razcartane pozdrave. Miško smo danes peljali k veterinarju, ker se ji je vnel desni uček, ampak mislim, da ji kapljice že pomagajo. Jutri ima kontrolo. Je nazaj malo bolj zvedava in crkljiva, kot je bila včeraj. Miška in Polhek sicer uživata v družbi in carkljanju, ponoči spita, podnevi ju odnaša naokrog od igre. Briketi in priboljški jima ne teknejo, imata pa zato zelo rada različne vrste mokre hrane. Rada poslušata, ko beremo na glas in še vedno malo pazimo, da postelja ne vzbudi prevelikega ugodja."