Pipi / okolica Maribora
Objavljeno: Po nov 29, 2021 9:19 amPo 4 tednih sem se danes končno spravila, da mu naredim temo 
Piki je star ca 12 let, torej že dolgo več ni za v vrtec. Kljub temu je bil častno sprejet.
O njegovi bivši družini, s katero je živel vsaj 12 let, raje ne govorim, ker so pikijevim rešiteljem grozili s prijavami, tožbami in še čem (ena članica družine je policistka...sramota). Zato bom delila samo pikijevo plat zgodbe.
Piki je, kot nešteto mačk pri nas, živel kot zunanji maček, ob glavni cesti. Dokler ga nekega dne niso začele boleti dlesni. Minevali so dnevni, tedni, in bolečine so postajale neznosne. Piki ni več jedel, na hrani se je davil, zato je čisto shiral. Pojavila se je celo že nova, mlada mucica, ki bi ga naj nadomestila.
Tako je trpel, dokler niso za njegovo stanje izvedeli sorodniki, ki so vedeli, da ga ne morejo tako pustiti, da v mukah umira. Prepričali so njegovo družino, da so jim ga vsaj pustili peljati k veterinarju (čeprav je "pač star"). Tam so priporočali odstranitev vseh zob in operacijo je dobro prestal, a se zadeva ni celila, kot se bi morala. Začel je tudi lulati izven wc-ja, ker je bila očitno kaplja čez rob za "njegove" ljudi. Začele so se grožnje z evtanazijo.
Kmalu se je spet znašel pri veterinarju, kjer je poleg diagnoze vnetja sečil dobil še eno - FIV. Po tem so se mu lastniki čisto odpovedali.
V mačji vrtec je prišel, da je lahko okreval v toplem, stabilnem okolju, s vso potrebno zdravstveno oskrbo. Moral je na še eno operacijo - prvi veterinar je pustil not kar nekaj korenin in celo en cel zob čist zadaj v gobčku... in ko se ni čist zacelilo, je rekel, da se ne splača za tako starega mačka še rentgen delat in ga ponovno operirat, in da bo pač do konca življenja na protibolečincu. S tem se naše vetke seveda niso strinjale in so ga uredile, kot je treba.
Prvih nekaj tednov je bil čisto nepremičen. Skrival se je pod odejami in se polulal in pokakal kar tam, kjer je bil, razen če sem ga ročno posadila v wc. Morala sem ga celo umit, ker se se je sam komaj kaj čistil. Pri jedi se je še zmeraj mučil, jedel je samo popolnoma tekočo hrano. Po 4 tednih truda in pomoči veterinark, je zdaj čist drugi muc, ki z užitkom poje ca. 6 porcij hrane na dan (tudi brikete), pridno uporablja wc in rad poležava na soncu
Piki je star ca 12 let, torej že dolgo več ni za v vrtec. Kljub temu je bil častno sprejet.
O njegovi bivši družini, s katero je živel vsaj 12 let, raje ne govorim, ker so pikijevim rešiteljem grozili s prijavami, tožbami in še čem (ena članica družine je policistka...sramota). Zato bom delila samo pikijevo plat zgodbe.
Piki je, kot nešteto mačk pri nas, živel kot zunanji maček, ob glavni cesti. Dokler ga nekega dne niso začele boleti dlesni. Minevali so dnevni, tedni, in bolečine so postajale neznosne. Piki ni več jedel, na hrani se je davil, zato je čisto shiral. Pojavila se je celo že nova, mlada mucica, ki bi ga naj nadomestila.
Tako je trpel, dokler niso za njegovo stanje izvedeli sorodniki, ki so vedeli, da ga ne morejo tako pustiti, da v mukah umira. Prepričali so njegovo družino, da so jim ga vsaj pustili peljati k veterinarju (čeprav je "pač star"). Tam so priporočali odstranitev vseh zob in operacijo je dobro prestal, a se zadeva ni celila, kot se bi morala. Začel je tudi lulati izven wc-ja, ker je bila očitno kaplja čez rob za "njegove" ljudi. Začele so se grožnje z evtanazijo.
Kmalu se je spet znašel pri veterinarju, kjer je poleg diagnoze vnetja sečil dobil še eno - FIV. Po tem so se mu lastniki čisto odpovedali.
V mačji vrtec je prišel, da je lahko okreval v toplem, stabilnem okolju, s vso potrebno zdravstveno oskrbo. Moral je na še eno operacijo - prvi veterinar je pustil not kar nekaj korenin in celo en cel zob čist zadaj v gobčku... in ko se ni čist zacelilo, je rekel, da se ne splača za tako starega mačka še rentgen delat in ga ponovno operirat, in da bo pač do konca življenja na protibolečincu. S tem se naše vetke seveda niso strinjale in so ga uredile, kot je treba.
Prvih nekaj tednov je bil čisto nepremičen. Skrival se je pod odejami in se polulal in pokakal kar tam, kjer je bil, razen če sem ga ročno posadila v wc. Morala sem ga celo umit, ker se se je sam komaj kaj čistil. Pri jedi se je še zmeraj mučil, jedel je samo popolnoma tekočo hrano. Po 4 tednih truda in pomoči veterinark, je zdaj čist drugi muc, ki z užitkom poje ca. 6 porcij hrane na dan (tudi brikete), pridno uporablja wc in rad poležava na soncu
. Srečno fant 