Pomagamo živalim

Beti bo kmalu iskala dom . Je bila kar trd pihajoč oreh, zdaj pa je prijazna, cartljiva mucka




Foto: Nyke

Popolna.

Skupaj z Žaretom se je k nam vselila tudi njegova cimra Beti. Vsaj mislim, da je zdaj pri nas, ker je prvi dan sploh nismo videli in sledilo je standardno iskanje mačka po raznih kotih, ker me pač hitro zaskrbi, če je s prišlekom morda kaj narobe. No, ni, ker je včeraj zvečer nenadoma prikorakala od bogvekod in se mi postavila na ogled. Zaenkrat je jasno, da se rada boža in je kar radovedne sorte, saj je že vse prečekirala, kaj več pa bo znano te dni.

Ena fotka izza vogala (kako me na Pepo spominja).

Zdaj je znano že kar veliko o Beti, saj je muca kakšna dva dneva vsepovsod, najraje pa tam, kjer se kaj dogaja. Pri njej ni nič zmerno, strastno se boža in se zlepa ne naveliča (toliko časa kroži, da dobi še), če človek kaj počne, skuša sodelovati ali pa vsaj dolgo nepremično sedi zraven in napeto spremlja vsak gib. Po značaju zelo spominja na našo zlodejko, ena takšna samosvoja, zanimiva in malo prismuknjena mačka je, s katero ni nikoli dolgčas. Dlako ima pa tako lepo, gladko in sijočo, da jo božati sploh ni odveč.
Za družine z majhnimi otroki ni najbolj primerna, ker med božanjem iz užitka rada ugrizne, sicer ne močno, ampak otrok bi se verjetno ustrašil.

Zelo dobro napisano.

Beti gre jutri že v nov dom.

Srečno ljubica

Srečno, muci.

Imela sem nekaj skrbi, če se bo tale posebnica ujela z njenim človekom, ker je on bolj mirne narave. No, se je, že prvi dan je začela normalno jesti, se igrati, noč pa mirno prespi pri njemu v postelji. Čez dan se seveda na veliko boža, ampak ker sta pri hiši še dva odrasla, ji rok za božanje ne bo zmanjkalo. Skratka, narjen.

Beti je poslala slikce. Uživa in rada papa, pravi njen tati.