Dixie je navihani čudež.
Obvlada čudovito govorico telesa in je osnovni mačji abecedi zvijanja, obračanja, pretegovanja, skakanja in še česa dodal še ene par eksotičnih jezikov, ki razveseljujejo vsak dan znova. In s to bogato obliko izpovedi se koristi nenehno, pri vsakem stiku. Meni najljubši je pozdrav pri prihodu, ko pridem domov skozi vrata. Dixo je prvi pri meni in težko opišem to vnemo zvijanja in obračanja glavice pod nenavadnimi koti in pripadajočega mrrvkanja zraven...Radost mimo katere ne moreš brez nasmeška na obrazu. Zelo ga imam rad.
Veliko vnemo kaže tudi pri igri, za kar je vedno pri volji in pri kateri bi rad eksplozivno pokazal vse kar zna, včasih kar v enem trenutku. Zelo je spreten in eleganten in v naročju se ne pusti prenašati kar tako. Za hojo ima svoje tačke in svoj ponos. Ko sem ga sprva poskušal spraviti v naročje se me je otepal s tačkami in tudi s kremplji, za boljši vzgon pri odrivu od mene stran. Zdaj ga že nesem par korakov, pri čemer sicer nekaj godrnja in tudi s tačkami začne opletati,a krempljev ne uporablja nič več

.
Njegov obraz z velikimi ušesi, velikimi očmi, s črno piko na nosu in prav posebnimi usti me razveseljuje odkar sem ga prvič videl. Dixi je hvaležen za vsako pozornost in za njega je sreča nekaj čisto preprostega.



