Mali se je v ponedeljek vselil nam. Prvi dan je deloval kot huda ura, tako da sem se pozanimala, če ima ta mali kakšen gumb za izklop. No, nima ga, ampak že včeraj se je stanje umirilo na znosno raven, če odmislim njegovo silno željo, da bi bil večino časa stisnjen na moj vrat, me lupčkal, na ves glas predel in dajal konkretne buce. Če se to komu zdi kjut, naj ponovim: "večino časa".

Ampak zdaj se tudi čez dan občasno izklopi (spi), ponoči je pa sploh pridkan. V bistvu Buki ni tako naporen, kot se je zdelo, rabi pač zadovoljitev določenih potreb (zelo veliko božanja in crkljanja), torej človeka, ki bo to z veseljem počel in bo imel čas zanj. Zdi se mi, da bi bila kakšna mačja družba zanj zelo dobrodošla, da mu preusmeri vsaj del pozornosti s človeka.
On bi spal, jaz pa mu ne pustim.



