Tigrička Muffin / Trbovlje in Maybe
Včeraj sprejeta mala plaškica z mikrosporijo, Muffin












Zdaj, ko je postala pogumna in se ne zadržuje več v duplini, kjer sem jo lahko božala po mili volji, šviga po sobi in je vedno na varno razdalji, ko se je hočem dotakniti. In sploh ne pobegne na nek divjaški način, samo odskaklja kakšen meter stran in me od tam nezaupljivo opazuje. AMPAK, po nekaj dneh previdnega blokiranja njenega pobega, ko je bila za to priložnost, je danes prišlo do preboja in me je prvič počakala na mestu. In počakala je tudi, ko sem jo prestavila na posteljico, kjer se je božala kot nora. No, potem sem v valu navdušenja pretiravala in jo vzela v naročje, pa to je ob odločnem prijemu še sprejela, ampak ko sem ji hotela pritisniti še lupčka, pa ji ni bilo všeč, sploh ne.


. Mala opica je, prav zares 

Ko vstopim v mačjo sobo, vedno takoj šibne na posteljico in čaka, da jo bom božala. To je njen obred, ker drugje se pusti prijeti le tu in tam. Mora čim prej oditi, ker je čisto preveč brihtna in simpatična s tistim njenim zanikrnim tankim dolgim repom vred.
Razmišljam, komu bi jo lahko uturila, da bo užival v njenem posebnem značaju in tudi znal z njo.





srečno, lumpa mala
. Njeni so se oglasili že dan po posvojitvi, ko je bila mala še precej negotova, danes pa je prispelo tole lepo sporočilo: "Muca lepo napreduje in se je že kar razživela in sprostila. Zdaj že manj beži od naju in celo zahteva crkljanje, seveda pod njenimi pogoji. Čez dan ne leži več na čevljih, ampak kar na postelji, pa tudi ponoči ni daleč stran od naju. Nekajkrat si je že privoščila tudi razgled z mačjega drevesa. Veliko se igramo in vsak dan smo bolj pogumni."






