Z Ginkom smo preživeli že vse mogoče, a pomembno je le, da smo preživeli

. Po tem ko mu je odstopila koža na hrbtu, je nekaj časa trajalo, da se je rana začela zaraščati, potem pa je bila skoraj čez noč povsem pokrita in to ne samo s kožo, tudi z dlako

. Smo mislili da bo pač nekaj časa golorit, a dlaka, za odtenek temnejša in bolj resasta, je kar naenkrat zrasla. Zadnji tački zdaj normalno uporablja, repa ne čuti že od sprejema, kazalo je že, da bo odpadel, saj je visel praktično na nitki, a se je ob negi koren lepo obrasel. Že od začetka je Ginkov največji izziv odvajanje, kakec mu je najprej ves čas gledal iz anusa, ki je bil porinjen iz telesa, potem je že kakal normalno, imel drisko, bil zaprt ... ves čas se mu tako anusna odprtina kot lulček fizično premikata in sta včasih neprepoznavne oblike. Pridno uporablja stranišče, pred dobrim tednom je imel večjo krizo, ko ni mogel lulat. Po posredovanju veterinark, menjavi antibiotika in protibolečinskega sredstva je bilo še kakšna dva dni hudo, potem pa se je Ginko počasi prerodil, postal živahen, zadovoljen mali muc, lula vedno lažje, kaka, kadar je anus na voljo (ob vsej obnovi organizma mu je zraslo nekaj dodatnega "divjega" mesa, ki mu včasih povsem zapre ritko), rad mlati miši, dosegel je pol kilograma, se znebil glist. Prisega samo na ene konzervice, ki se jih menda spomni iz otroštva, rita mala razvajena

. Lubček je, še zmeraj rabimo kakšno dobro misel in močno stisnjeno pest, a po enem mesecu ringlšpila je v dosti boljši koži kot ob prihodu

.

Temnješa dlaka je zrasla po regeneraciji kože

