Še en čudežek, ki mu je uspelo preživeti.

Ko sem ga prvič vidla (četrtek zvečer), je bil v tako slabi koži, da me ne bi presenetilo, če ne bi dočakal jutra.
Včeraj zvečer je bila pa že precej drugačna "slika". Naše veterinarke so opravile odlično delo in mali muc je pravi borec, tako da upanje ostaja.










V četrtek zvečer se je le nemočen, sesut, uničen, ulegel na bok in me je res zaskrbelo.
Včeraj, z zašitim repkom in gobčkom, je pa že pridno jedel in bil radoveden.

Kako je/bo s sprednjo desno tačko, pa nimam informacije.