
Smrklja. Že ves dan mislim nanjo, kako ji mora biti zaradi menjave okolja težko in kakšna revica je. Pa pravkar izvem, da je bila Muška včeraj zvečer, ko sva s posvojiteljico govorili, pod kavčem samo kakšno uro, potem je jedla, se sprehajala, se božala, predla, šla spat v zakonsko posteljo, danes pa prišla po božanje že kar v naročje. Ena tistih, ki v novem domu preseneti v dobrem smislu (očitno se je drugih muc bala bolj kot je bilo videti). Vesela zanjo in za posvojitelje, ki so presrečni, da jo imajo, pa še zato, da so se očitno pravi znašli skupaj. Skratka še pa še vesela.
