Se je splačalo zadnjič malo pojamrat, ker od takrat so bukseljni kot se šika.
Ogromno papajo (se čudim kam sploh spravijo takšne količine hrane in da še nobenemu ni počil trebušček), ogromno kakajo (jasno, če gre not, mora tudi ven), igrivi so, crkljivi, predejo, skratka, čudoviti so. Bili so že drugič cepljeni in mama koklja je bila nadvse ponosna zaradi komentarjev veterinarke kako krepki so, prijazni, pogumni, pridni... Črnobeli Ernest jo je potegnil že čez kilco, Albert je tik pod, Puhica pa le malo zaostaja.
Ernest je prototip za bukseljna, a ni no.
Albert je mamin fantek, pišče malo.
Puhica rada solira in je raziskovalen tip.
Ena skupinska, potem mi je crknila baterija