Mali srček je bil do četrtka pri meni v karanteni. Prestrašeno in zelo nežno bitje, najraje bi se zlil s tlemi, da ga nihče ne opazil, če bi šlo. Prve dni se je v kletki kar pod posteljico skrival in bil čisto negiben. Kljub strahu je pridno jedel in uporabljal wc

Je pa zelo vzpodbudno to, da ko ga vzameš k sebi in božaš, se kaj hitro sprosti, začne presti, zraven ljubko mijavkati in se obračati na hrbet. Bo pa rabil še dosti cartanja, da bo pozabil tisti začetni strah pred človekom.






Še video - občutek imam, da bo ful čveka, ko bo velik
https://www.youtube.com/watch?v=imoUjhS ... shFRjtQp-6