Pomagamo živalim

Saj ni res, pa na žalost je. Gregi iz te teme http://pomagamo-zivalim.si/viewtopic.php?f=78&t=4434&p=114972&hilit=Gregi#p114972 in potem še te teme http://pomagamo-zivalim.si/viewtopic.php?f=78&t=6728&p=173014&hilit=Gregi#p173014 je po letu in pol (spet) izgubil svoj dom. In to ravno on, ki je taka nežna in občutljiva dušica, ki se tako zelo naveže na svojega človeka. No ta njegova človekinja se je raje odločila za trdosrčnega partnerja, ki ne mara mačk (gospa, kdor ne mara živali tudi ljudi ne mara, boste že še spoznala). Gregi je danes prišel k meni in išče nov dom, postaven, prelep, bleščečega kožuščka in velikih oči, v katerih pa se trenutno zrcali ena sama globoka žalost.

Kontakt: 040/260-735; meta@macjahisa.si

Pa ne že spet, revež nežni . Dobrodošel spet nazaj Gregi, da bi hitro našel nekoga, ki bo tvoj za zmeraj .

Pa sej ne morš verjet, no.

Pa kje se se najdejo vsi ti bebci in bedaki? Jaz sploh ne bi hotla bit s clovekom ki ne mara mack oziroma zivali. Ker to o njem ne pove nic dobrega.

Gregi je pa tako lep s svojimi zelenimi ocmi. Upam, da najde nek dom, kjer se ga ne bodo odrekli, sploh pa ne zarad nekih 'zunanjih' dejavnikov.

Boma midva probala prepricat Hope, da sprejme se enega clana

Gregi, srce zlato belo tigrasto

ga ni dedca, zaradi katerega bi mačke odpadle

Gregi, žal mi je, da vedno naletiš na omejene osebke ...v tretje gre rado

Gregi mi je priredil "rahlo" naporno noč. V moji sobici ponoči ni bil zadovoljen in je kljub vabljenju, naj se pride stisnit, neutolažljivo mijavkal (ima en tak tanek in nežen mijavk, ki ga človek sploh ne bi pričakoval od tako postavnega mačkona ). Nežen mijavk gor ali dol, bilo je ob 3 h zjutraj in začel je najedati, zato sem ga izselila v mačjo sobo. Vse je prevohal in pregledal, se spoznaval s stanovalci (nobene agresije z nobene strani), ampak on je kmalu spet mijavkal in nato tudi praskal po vratih v smislu "hočem ven". Ura je bila cca 3:30, torej je bilo treba nekaj ukreniti, saj nimajo vsi smisla za takšne zvoke sredi noči. Torej ga izselim tudi iz mačje sobe v edino varianto, ki mi je še ostala: v ostali del stanovanja med moje muce. V zombi stilu opazujem reakcije mojih muc in nekako pričakujem buren odziv, vsaj neodobravanje, pihanje, morda kakšen spopad, saj Gregi je nenazadnje odrasel samec, med mojimi mucami pa sta vsaj dve, ki nista ravno prijateljsko nastrojeni do prišlekov. Ampak nič, popolnoma NIČ od tega. Mirno se povohajo in ugotovim, da Gregi drugim mucam očitno ne predstavlja prav nobene grožnje. Od te poteze dalje (izselitve med moje muce) je bil Gregi ves dan videti zadovoljen, očitno zato, ker ima več prostora. Malo je raziskoval, veliko spal, tudi jedel je, božal se je, nobenih problemov z njim ves dan spljoh. Fajn maček je tale Gregi, lep pa tako, da bi ga človek samo gledal in občudoval.

!!!

Ah ... ah

Ja, res je, tudi jaz bi med komerkoli in mačkami vedno izbrala mačke. Mačke so mi pač še čisto vedno stale ob strani.

To seveda Gregiju nič ne pomaga, zato temu prelepemu, prečudovitemu mucu želim en dober, odgovoren, ljubezniv dom za vse večne čase.

Ufff, kako se strinjam s tabo. Zame je to še slabše, kot če ne maraš ljudi - ljudje smo lahko zlobni, hinavski, zahrbtni, živali pa niso nič od tega. Kaj nekaj se more plesti po glavi nekomu, da se odpove svojemu članu družine in ga zamenja za novega??

Gregi, te že niso bili vredni. Ti kar malo še najedaj Trixi, potem pa hitro na svoj kavček

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je prevzgoja odraslega družinskega člana, ki mu starši niso privzgojili ustreznega odnosa do živali, dolgotrajen proces, je pa seveda možna. Lasten vzgled, potrpežljivost, trdna odločenost, da mačka je zdaj tu in bo tudi ostala, tu in tam kak prepir "zaradi ene mačke" in seveda veliko časa, pa se spreminjajo in tudi spremenijo od otroštva ukoreninjeni vzorci. Svoje pripomorejo tudi otroci in obiski, ki so nad mačko navdušeni, pa seveda sama mačka. Spanje pri nogah na kavču, vozlanje okoli nog ob prihodu domov, proseči pogledi in milo mjavkanje, ko se pripravlja meso za v lonec, jutranje bucanje krmežljavcev, in še in še. Ne pravijo zastonj, da mačka že ve, komu se mora prikupiti.
Še pred dvema desetletjema je veljal za čudaka vsak, ki je z živaljo ravnal kot z živim bitjem. Hvala Bogu - časi se glede odnosa do živali spreminjajo v pravo smer. Eden od dokazov za to je tudi veliko število posvojenih muc v prvih mesecih letošnjega leta. Če bo še letos zavrženih mladičev manj kot doslej, pa si lahko že potihem upamo sanjati.

Posrečilo se je, posrečilo se je. A kaj? Ah, kje naj začnem. Ma je predolga, zato bom kar na koncu: Gregi ima zagotovljen nov dom, pravzaprav je v njem že 9 dni, a danes je zaprmej potrjeno, da tam tudi ostane. V glavnem, ko se je Gregi vrnil, je takoj stekla akcija iskanja novega doma zanj, ampak takšnega preverjenega, ki bo vsaj 99,99 % tudi za vedno. In (pustimo podrobnosti ob strani) zdaj je pri moji bivši varovanki Zajči, posvojeni pred dvemi leti v superduper dom. Bilo je nekaj bojazni, če bo sprejela Gregija (zato smo užgali malo poskusne dobe) IN GA JE. Par dni je negodovala, včeraj sta že spala skupaj. Vsi smo presrečni, posvojiteljica, Zajči, Gregi, jaz, in verjamem da tudi vsi vi. Ker jutri podpišemo posvojitveno pogodbo, gremo zdaj kar v arhiv.

Gregi, preden je šel na poskusno in se je pri nas že malo sprostil




To pa je Zajči, slikana l.2014

Super ste to zrihtali

Bravo Gregi in vsi vpleteni . Zajči mi je pa že od nekdaj pri srcu, fajn prijateljico boš imel Gregi .

Super Gregi, uživajta

Srečno Gregi, naj bo tokrat res za vedno

Super, super, srečno, lepi fant!

oooo ku lepo srečno lepotko

O bravo in srečno