Pomagamo živalim

Sprejeta mlada muca, še ugotavljamo ali je divjačka ali se samo dela, da je.

Zjutraj so me v njeni kletki pričakale prazne posodice za hrano in tale "nisem impresionirana spljoh" look .

Izbor hrane ji očitno ni bil ravno všeč.

Ja, gotovo je zato pomazala vse do zadnje drobtinice . Ona bi po mojem samo ruski bife, brez nadležnega strežnega osebja .

Micka zlata, kako te grdo opravljajo

ja valjda da jo opravljamo. Sej ce si v gostilni zleht, mas tut za pricakovat da te bojo kelnarce zadi po zobih vlekle. Naj se lepo vede, pa bo.

Pa klele je prvi vecer ob ulovu celo galamo zganjala v zivolovki. Na roke ni blo osnovne sanse je dobit. Po eni noci na toplem, pri kateri se hrane tale lady niti pritaknila ni, pa ni bilo niti enega pihca pri prestavljanju v transporter. Samo - a mi res mores tezit - pogled.

Bolj, ko je sproščena, kar se okolja tiče, manj ima rada ljudi. Jutri bo sterilizirana in označena, ter v naslednjih dneh vrnjena na lokacijo, razen, če se bo zgodil kakšen čudežen preobrat.

Je pač svobodnjak po duši in da ji ljudje niso po volji, ji v tem primeru samo koristi.

Ker sem pač tak hud softič, in ker mam pač dovolj drugih stvari zdajle na glavi, da ne rabim še skrbet a je tale kepa še živa in zdrava, sem se ji odločila dat šanso da se odtaja dokler ne gre tole sneženje mimo. Kepa me vsakič ko me vidi na polno napiha, se je pa čist srečna čohat v transporterju, samo da je ne jemljem vn. Pol ure hkrati se mi popolnoma happy meče po roki in valja, in nastavlja mesta kje njej paše. Če roko malo odmaknem, gre za roko, da bi jo čohala še dlje, če jo pa odstranim, pa tudi če samo za par sekund me pa spet na polno napiha. Se je pa danes prvič dovolj sprostila da mi je predla v naročju cca 20 minut. Ko je pa skočila iz naročja, sem bila pa spet napihana. Valjda.

Se bo med telim snegom upam da pokazalo a ji ni štimal samo izolatorij, ali je res prehudo nezaupljiva do ljudi.

Držim pesti, da vama uspe, bere se obetavno.

Tale tečka je par dni trmarila in ni hotela jest. Pa še prehlajena je po vrhu vsega. Nobenega apetita sploh. Ampak božali pa predli pa sva brez problema (po prvem obveznem pihcu ob vstopu v prostor seveda).

Včeraj sem jo pa v naročje vzela, u bistvu kar na silo dala malo hrane v gobček (me je neješčnost pač dokurila, ker ni ok da se mladilč ob polnih posodicah vse mogoče hrane strada), in je pokopčala da hrana v bistvu ni zanič, in potamanila ornk porcijo med cartanjem v mojem naročju. Čez noč spet ni jedla NIČ, pa sva zjutraj ponovili vajo. Najprej na silo prvi košček, potem pa kar da ni še mojih prstov zraven pojedla. Mam občutek da ne voha hrane in je to krivda za neješčnost.

Po zajtrku sem jo lepo položila na tla ob transporter, med tem ko sem sedela na tleh, in se je za spremembo obrnila proti meni, se začela sama (izven transporterja) drgnit ob mojo dlan, oponašat mali traktorček, in mi sama, po svoji volji, zlezla v naročje. In sva se cartali pol ure. Po njeni želji. Celo buce ob obraz mi je dajala. Tale mala mi kaže potencjal biti naročno dete. Ampak res samo z nekom potrpežljivim, ki od nje ne bo pričakoval topline v prvem dnevu.

Ta pa res preseneča. Odlično vama gre!

Nismo še iz najhujšega. Če bo taka samo do mene, bo skoraj neposvojliva.
Tale kot kaže zdaj je samo ko je v mojem naročju. Med tem ko me ni, se hrane ne dotakne. V naročju pa ni problema malicat. Pa tudi buce so vse bolj pogoste. Še vedno pa se brani prit vn iz transporterja. Se tam počuti najbolj varno.
Upam da nama bo uspel korak naprej pri njeni samozavesti, ki bi pomenil da bi lahko šla v katerega od bolj primernih začasnih skrbništev, ali pa v dom, ker jst na dolgi rok RES ne morem povečevati števila mačjih članov družine. Prostor bi se še našel, ampak niti finančno, niti časovno ne bi šlo skozi.
Malo držite pesti zanjo.

Za samo po enem tednu se mi zdi tole več kot super.

Tole dete je včeraj začelo kihati kri, tako da sva se danes oglasili na veterini. Mave antibiotike, inhalator, in vse ostalo. Bom poročala kako bo šlo okrevanje.
Je bila pa danes povsem čudovita pacijentka. Nobenega pihanja, nobenih uporov. Celo čohat se ji je pasalo.

Dober dan po obisku veterine se mi tale tiglica zdi mnogo bolje.
Kiha malce manj, pa manj je primešane krvi, iz oči ne teče več v potokih, pa tudi apetit se ji je povrnil. Sama pride k hrani, tudi če šele polnim posodico, in še ropotam s piksno ter žlico, in papca tako kot se za tako lepo gospodično spodobi. Vsa zdravila, mazanje očk in inhalacije prenaša kot da nič ni. Še čisto nobene borbe nisva imele. Tu in tam, še posebej ko pride kakšen zvok vode (potegnem vodo WC-ja, točim vodo v umivalniku,...) se še vedno rahlo splaši in gre v zavetje samega transporterja, ki ji je ves čas na voljo za "oporo" drugače pa ji je precej udobno, tudi če sem fizično prisotna, jo čoham, ali karkoli drugega.

Super

V telem brlogu se super držimo. Tiglica ima že čisto normalen apetit, ter celo potarna čez noč ko sužnja predolgo spim. Celo briketki niso več popolnoma bljak. Vse inhalacije so mimo, brez travm, in posledično je tudi kihanja iz dneva v dan manj, . Antibiotike papca kot da bi bili bombončki, očke so tudi že fejst boljše.

Kar se pa socjalizacije tiče, že par dni ne pobegne več v transporter ko stopim v prostor. Tudi v naročju je popolnoma zadovoljna, ter je danes igrivo grickala mojo dlan, in se trudila moje lase uporabljati namesto perota. Prede kot traktorček, in dovoli čohanje povsod. Še vedno jo vznemirijo nepričakovani zvoki, in še vedno zapiha če jo vstop v prostor zbudi, drugače pa super napreduje.

Jutri dama dobi še zadnjo dozo antibiotikov in če bo vse po sreči bo mala šla petek, ali pa najkasneje ponedeljek na kontrolo.

Počuti se fajn, igrala bi se skoz, strahu pred ljudmi ni več, in u bistvu prav sili vame ko pridem v kopalnico, in sili vn iz kopalnice ko je v njej sama. Srečno se valja po naročju, pleza po ramenih, masira/dela zvezdice, tala buce, in celo lupčke če je ravno super fajn volje.

Malo jo bo treba še naučit manir, ker med igro zelo rada uporablja zobke (dovolj nežno sicer da ne prelije krvi, ampak vseeno dovolj da vsake toliko spustim kak auva), drugače je pa pridna.

tale mala je bila danes pregledana, cipirana, razglasena za fiv/felv negativno, prvic cepljena, pofotkana iz strani trixi (stokrat hvala za fotografske usluge), in bla po fotkanju tako super volje po poti domov da sva se na pol poti ustavile in igrale. Pa se sesalec je spoznala. In prezivela brez travm.