Sredo zvečer malo pred hudim neurjem sem prejela klic da je blizu lokalne cerkve poškodovana samica z mladičem v jašku za meteorne vode. Klicateljica ju je opazila že par dni prej, ampak je šele tekom srede opazila poškodbo mame.
Ker je to ena od mojih nadzorovanih poštimanih lokacij sem skočila pogledat, in seveda, res, nova mačjad. Mama se je takoj šla skrit v sam kanal, mladič pa se mi je dovolil počohat, in ujet.
Vem da se nikoli ne vzame zadnjega mladiča iz terena dokler nimaš mame, ampak je že začelo rosit, in če bi se neurje začelo, mladič pa sledil mami, bi imeli zjutraj utopljenčka. Moral je vsaj prevedrit nekje na varnem.
Mami sem zabarikadirala edin vidni izhod iz jaška z živolovko, ki sem jo zaščitila proti neurju (kak cm od tal, pokrito,... in upala da se bo mama ujela (da ne bo našla kakega drugega izhoda).
Z mojim sva menjala dežurstvo kletke, vmes že parkrat skoraj obupala ob nevihti z mislijo da je mama sigurno našla drug izhod, ampak okrog pol treh ponoči, ko je scalo tok hudo da je voda v odtok drla skoraj v potokih, se je gospa mama odločila da morda pa živolovka res ni tako grozna v primerjavi in se zblagoslovila ujet in it na toplo in suho.
Jašek (gre od vidne odprtine kak dober meter diekt vertikalno dol, potem pa več ali manj vzporedno s tlemi kdovekam. Ne vem a se sreča s kakšnim drugim jaškom, ali izteče na kak hrib ali kanalizacijo. Niti sanja se mi ne, je pa preosko za ljudi.)

Mladič:

Mama:

Mamine poškodbe:
Četrtek sta bila na veterini, oba že k/s, negativna na oboje, mamina poškodva je bila sanirana in punca okreva, bo pa čas pokazal če se bo pomirila dovolj za kak poskus udomitve, ali bo predivja. Zaenkrat se je vedla precej prestrašeno/divjačkasto. Pravijo pa vetke da je tudi sama še na pol mladič. Definitivno manj kot leto dni .
Oba sta seveda polna parazitov, ampak to je še tanajmanjši problem.