Povožen mucek sredi ceste/ Francka

Krasne, prekrasne fotke.

(sori, ampak ne razumem... j'z bi jo samo popokala)

Jaz tudi ne razumem, zakaj Franči nihče ne posvoji

Franči je zlata mucka, ni kaj dodat.

Franči v globoki meditaciji nabira dodatna znanja.

ja ni kaj doktorca Franči

da se razumemo doktorca crtanja

Franči je zavzela Dunjin transporter in ni, pa ni hotela ven.

Kljub dežju, je danes en zelo poseben dan.

In kljub snegu

Jaz sem ganjena čist.

pri nas sije sonce tudi za mojo Franci

Franči, le glej, da se boš na začetku lepo obnašala, potem bo tako vse po tvoje.

Ja upam, da je tko poseben dan ku sem jst zastopla. ...ce je tko pol pa en velikanski

Ne mi rečt

Cakte, naj se Trixi kaj napise

Cistozivcna.press

Sej bo, samo da domov pride

Franči ima čisto svoj dom, v Celju, pri ljubečih ljudeh. Kar 4 generacije punc jo bodo občudovale, božale in crkljale, čeprav ne živijo vse 4 na istem naslovu.
V nov dom sem jo osebno pospremila, da sem se prepričala, kako in kaj. Vse OK, Franči nas je vse prisotne čisto presenetila in navdušila s svojo samozavestjo, s svojo prilagodljivostjo, prijaznostjo, raziskovalnim duhom. Doma bo zavzela/dobila celo en zelo posebni kotiček, ki je imel do sedaj čisto drug namen.
Res je, da v tem domu ne bo kužka, ampak bolje noben , kot pa preveč vsiljiv, kar ji tudi ne bi odgovarjalo.
Bilo mi je težko, dolgo je bila z nami, predolgo, čeprav nam je hitro minilo. Veliko lažje je, če muce pridejo in grejo, da ne pustijo za seboj takega pečata, kot ga je ta zelo posebna in super mucka Franči.
Imajo tudi naročeno, da v kolikor ji ne bi bilo všeč, pride takoj nazaj.
Franči, ne zameri nam, ker smo ti našli drug dom. Smo se potrudili, da bo čim boljši. Uživaj in navadi se ga čim prej in še naprej bodi zdrava in tako super, kot si!

Arhiv, prosim.

Hvala vsem donatorjem, ki ste prispevali za njeno prvo operacijo, ki ji je rešila življenje. Hvala botrčkom, ki ste ji stali ob strani in prispevali v času njenega dolgega skrbništva, no hvala tudi najditelju in prvemu rešitelju, ki ni peljal mimo, ko je komaj še živa, hudo ranjena, povožena še dvigovala glavico - takrat je imela komaj 6 mesecev in seveda največji HVALA Heleni, ki jo je sprejela pod okrilje Mačje hiše. Hvala tudi vsem, ki ste spremljali njeno zgodbo in držali pesti za njeno okrevanje in njen stalni dom. Mi smo jo imeli zelo radi in jo bomo spremljali še naprej.

Bom objavila še nekaj fotk.