Iz zgoraj navedenega vira:
"Če strnemo izsledke in ugotovitve:
■pri določenih zavetiščih opažamo, da oglašujejo živali za oddajo le toliko, kolikor jih obvezuje zakonodaja, pa še to zelo nekvalitetno;
■nekatera zavetišča imajo za potencialne posvojitelje neustrezen urnik uradnih ur – med tednom v času, ko so ljudje večinoma v službi, ob koncih tedna pa so zaprta;
■posvojitelji nimajo možnosti, da bi se pred posvojitvijo spoznajo z živaljo, ki jo želijo posvojiti, kar povečuje število neustreznih in slabih posvojitev;
■v nekaterih zavetiščih tako zakomplicirajo postopek posvojitve, kot da si posvojiteljev sploh ne želijo in upajo, da se bodo le-ti naveličali in odnehali;
■v nekaterih zavetiščih opažamo, da se v primeru, da žival še ni dolgo v zavetišču, posvojitev na vse mogoče načine zavlačuje, da se njeno bivanje približa zakonsko določenim 30 dnem, ko še prinaša denar od občine;
■odsotnost zakonske obveze hrambe kompletne dokumentacije o sprejetih živalih (vključno s kartoteko), posledica tega so pomanjkljivi arhivi. Kartoteke ponekod izginejo takoj, ko žival na tak ali drugačen način zapusti zavetišče, so pa bistvenega pomena za rekonstrukcijo dogajanja, če pride do prijave inšpekciji iz kakršnega koli razloga;
■cene storitev med zavetišči niso poenotene, variirajo tudi za 100 %;
■previsok odstotek evtanazij;
■VURS dopušča in celo odobrava delovanje zavetišč na minimalnih standardih, kar včasih pomeni tudi odsotnost ustrezne karantene;
■masovni izvoz živali iz nekaterih slovenskih zavetišč v tujino (največkrat se omenja Nemčija), sledljivosti ni – kakšna je usoda vseh teh živali?
■vračanje prostoživečih mačk na neznane lokacije – sledljivosti ni;
■kakšen je pomen čipiranja prostoživečih mačk brez lastnika namesto standardnega označevanja, ki omogoča takojšnje prepoznavanje z/k živali;
■zaračunavanje oskrbnine za eno in isto žival dvema (ali več?) občinama."
"Dokler bodo zavetišča profitna gospodarska dejavnost, dokler bodo inšpektorji grozili s kaznimi društvom, ki opozarjajo na evidentne kršitve, ker si želijo »mir pred njimi« (citiram izjavo enega od veterinarskih inšpektorjev), dokler bodo le-ti menili, da je bolje imeti zavetišče na minimumu, kot da jih sploh ni – le zakaj jih ne bi bilo, in sicer kvalitetnejših in prijaznejših do zapuščenih živali?! Zanima me, ali bi se dotični misleci enako sprijaznili z lastnim življenjem po minimalnih standardih? Dotlej pa bodo živali nemočno ždele v mrzlih kletkah in upale na boljši jutri, dokler jim ta jutri ne prinese usmrtitve na nek po človeško bizaren »human« način. Naj mi kdo, za vraga, že razloži, kako se »humano« usmrti, zakolje in ali obstaja potem takem tudi »humano« posilstvo?!
“Srečno hodi!” pravi cesar, minister Gregor pa nič."
Jadranka
