Trije divjački

Beti

kar se tiče skakanja v luft - naš Muš to še vedno počne, če stresem kakšno najlonsko vrečko. Ne vem, zakaj ga ta zvok tako iztiri, prav odnese ga vertikalno navzgor. Pol čez dve sekundi že pride nazaj čist normalen. No ja, kolikor je to zadnje pač možno

Ti trije se bodo tudi zmehčali, res pa je, da bi jih bilo dobro ločit, ker tako samo dajejo en drugem potuho.

Srebrni

Meni je tudi Beti najboljša, največji izziv in njene fotke fenomenalne.
Je bila zopet božana po zadnji polovici teleščka, ko je imela glavo spet pokrito.

kar se tiče skakanja v luft - naš Muš to še vedno počne, če stresem kakšno najlonsko vrečko. Ne vem, zakaj ga ta zvok tako iztiri, prav odnese ga vertikalno navzgor..

Tudi pri nas je par prepovedanih stvari, in to npr. pri Kim, ki sploh ni bila plašna nikoli in tudi ne vem od kje ji strah pred določenimi zvoki. Če sliši alu folijo beži na kavč, ga začne noro praskat, zraven se pa dere, ker ji čist potrga. Ali pa če grdo pekače v pečici prestavljam. Ali pa če kdo kihne. Ko je "hrup" mimo, je pa ista kot vedno, čisto normalna, mirna.


Trem ušesmanom pa

pogrešam jih! Komaj čakam na petek...

jžš... kakšne mrgode namrgodene! ko se udomačijo, bodo pa največji cartki (želim, da bi to postali).

Srebrni je včeraj zvečer že glasno zapredel in prrrredel!

Nuška.

Kaki luškani friseki Kakšni šele bodo, ko se sprostijo

Božala sem Beti, ko ni imela pokrite glavice.
Seveda nisem kar "navalila" nanjo, ampak počasi in počasi, vse več (začela sem pa pri Nuški, ko sta se ravno skupaj tiščali) in nato vse do vrha levega ušeska in še malo po bučki.

:yeey: Božala sem Beti, ko ni imela pokrite glavice.
Seveda nisem kar "navalila" nanjo, ampak počasi in počasi, vse več (začela sem pa pri Nuški, ko sta se ravno skupaj tiščali) in nato vse do vrha levega ušeska in še malo po bučki.

trixi jst še vedno trdim da imaš magične roke.

Še največje pihajoče zverce se pri teb omehčajo.

Že 2 od Beti, za lahko noč in dobro jutro.

To je taka, poštena mucka, ki ti takoj v faco pove, kaj si misli oz. te želi prepričat, da je ona najbolj huda na tem svetu, in ni čisto nič zahrbna in hinavska, da bi se npr. delala pridno, potem pa šavsnila. Zlata mucica je! Bova še največji frendici!

In, zelo lepa je tudi!

Bova še največji frendici!

Ej, tamala pri tebi nima šans! Bo taka scrkljanka, da ne bomo mogli verjet, da so tele slikice kdaj obstajale

Zato poskušam ujet take trenutke v "večnost", saj ko muca postane zaupljiva in sproščena ni šans, da kaj takega posnamem. Kar lupčkala bi jo, dušico plašno!

(confession: zaradi telih cukerčkov sva se sploh povabili na obisk, ker naju - sploh Beti - tako zelo spominjajo na najinega Mikija ob prihodu)

Tile divjački sploh niso več divji, ampak samo plašni. Beti se dela huuudooo, ampak se v varni duplinici pusti božati (tudi po glavi, ušeskih in nosku); za kratek čas je celo pozabila, da se mora delati hudo in je zaprla oči. Tudi Srebrni je na začetku pihal, a je kasneje pri božanju zapredel Najbolj pogumna je Nuška, ki je glavico kar sama nastavila za božanje, ob tem hitro zapredla in jedla iz roke.

Skratka, divjački očitno iz dneva v dan napredujejo in si bodo (malo za šalo, malo zares) kmalu prislužili spremembo teme iz Trije divjački v Trije plašni, a scrkljani. V vse sva se zaljubili, take mehke in čedne kožuščke imajo in pod vso to plašnostjo se nedvomno skrivajo lepi karakterji. Z Betino socializacijo bo sicer največ dela, a je že zdaj vidno, da je hvaležna za nežno ravnanje in ljubezen. Sigurno bodo vsi trije neskončno zvesti vsem ljudem, ki jim bodo dali dovolj razumevanja, ljubezni in prostora za napredek. (vsaj take so najine izkušnje s plaškoti)

Drživa pesti, da se čimprej sprostijo in začnejo iskati svoj(e) kavč(e).