Štirje iz Mengša/še Lovor

Naše Lotus ni več. Ker ni jedla, smo jo ločili od ostalih in je prejemala podporno terapijo. Ni ne bruhala, ne driskala, ne imela temperature. Povsem nepričakovano smo jo našli mrtvo, nič ni kazalo na to. Obdukcija bo pokazala (če bo) kaj se je zgodilo.

Ma ne, no

Jooj, prosim, prosim, da ne bo še z bratci kaj ...

Naj ti bo lepo na mavrici

Bogica mala

Tako krhki so, srčki...
Vso srečo ostalim!

Pa ne no.

Muca mala, prezgodaj si morala it, uživaj tam z ostalimi mačjimi angelčki

Zbolel je tudi Lokvanj, mačjo kugo ima potrjeno, torej ni dvoma, zakaj nas je zapustila Lotus. Kljub cepljenjem očitno virusi ubirajo svoja pota. Upam, da bo davek čim manjši.

omojbog....
Drži se, Lokvanj!

Ah ja držimo tačke, da se bo vse izteklo čim bolje

uboge muce!!! A kuga po tolikem času (v skrbništvu) lahko izbruhne?
Drži se, Lokvanj!

Lokvanj je stabilen, po kanalčku prejema tekočino, duphalyte in en antibiotik, podkožno pa še vse živo ostalo. Ker je hospitalizacija na veterini zaradi zaščite ostalih nemogoča, ga imamo pri meni doma imamo abnormalne razmere, utapljamo se v razkužilu (kot vedno) in poskušamo ravnati tako, kot da so okuženi prav vsi. Včeraj smo ponovno cepili vse tiste, ki še bili zadnjič cepljeni pred več kot tremi tedni.
Danes je zbolel tudi House, tudi dvakrat cepljen.

samo tega sem se bala

Pa ko veš, jaz vem, da res naredite vse, pa še vedno pride do tega... kje je potem upanje?

Žalostna zelo...

Upanje vsekakor je, masam. Mucke ne zdravijo kar tako, ampak zgolj in samo zato, ker obstaja realna možnost, da bodo ozdraveli. Če ne obupujejo tisti, ki zanje skrbijo, smemo opazovalci še manj.

Držim močno vse pesti in tačke za malega borca in vse, ki mu pomagate pri bitki!

Sama imam na srečo zelo malo izkušenj s kugo in tako naj tudi ostane....
Tko da se vsekakor ne morem primerjat s tole in ostalimi takimi situacijami. Ampak zmagali smo z rezultatom 1:1 in to je dobro, aneda!

Imamo še tretjega obolelega, že bolna se dobro držita.

Z obolelimi s kugo je predvsem veliko, veliko dela, podnevi in ponoči, najbolj važno (in naporno) pa je, da si 100% pri sebi in da kljub utrujenosti v trenutku nezbranosti ne narediš kakšne bedarije in razneseš kužnine naokoli.

Joj, pa ne še to.
Naj se izmažejo, sončni zlati, vem, da je za njih maksimalno poskrbljeno in da za njihovo oskrbo iztisnete zadnje atome moči.

Z obolelimi s kugo je predvsem veliko, veliko dela, podnevi in ponoči, najbolj važno (in naporno) pa je, da si 100% pri sebi in da kljub utrujenosti v trenutku nezbranosti ne narediš kakšne bedarije in razneseš kužnine naokoli.

Torej držim pesti za tamale in hkrati za vas, da zdržite tudi to, kot ste že vse ostalo.

Moj prvi muc je imel kugo in ga je oče 2x dnevno vozil na infuzije. Pa je preživel in dočakal častitljivih 19 let. Tako da vem, da upanje je, samo kaj, ko so tako krhki, majhni mucki...

Skratka, pošiljam pozitivne misli vsem vpletenim.