Sr maj 04, 2011 10:59 pm Napisal/-a mateja
Ti lahko povem iz prakse, da od februarja do oktobra praktično ni mačje samice, ki ne bi bila breja/se gonila/dojila mladiče. V vsakem primeru sterilizacija prinaša določen riziko, mački ali že skotenim mladičem. Žal je še vsako leto bilo tako, da je prva otoplitev januarja prinesla vsesplošno gonitev mačk, nato je nastopil hud mraz, ko je ta ponehal, pa so bile mačke že breje par tednov. Če moram izbirati, ali bi odnesla na sterilizacijo mačko in jo vrnila v okolje pri -20 stopinj ali brejo, potem bi izbrala slednje.
Žal se ljudje zganejo in začnejo iskati rešitev za pritepeno mačko, šele ko se ta začne "rediti", oz., ko pride z mladiči. Bi bila sicer zelo vesela, če bi vsi prijavili najdbo živali takrat, ko jo opazijo pred vrati, pa žal temu ni tako. Raje peljem na sterilizacijo brejo mačko, kot pa, da mladiči živijo mizerno življenje na cesti, ki se običajno hitro zaključi. Moja travma, ki je najbrž nikoli ne bom prebolela, je bila lokacija, ki smo jo odkrili šele potem, ko je bilo tam skotenih že 5 (!!!) legel prostoživečih mačk, zavetišče pa seveda popolnoma polno. Čeprav smo postopno polovili vse, smo morali mladiče vrniti v okolje, ki mačkam ni niti najmanj prijazno. Rezultat: zastrupljanje mačk, večina mačk je izginila, tudi tisti mladiči.
Tretji razlog, zakaj proti kotitvam: zavetišča postanejo pravo koncentracijsko taborišče, po katerem virusi pobijajo mačke. Tudi če najdeš mačko npr. poleti, ko je najhuje in jo je zavetišče po uradni dolžnosti dolžno sprejeti, je to velika verjetnost, da je zanjo to smrtna obsodba. Zaključek: bolje, da se nikoli ne skotijo, kot pa da umirajo od kuge. Sterilizirana mačka se takoj po okrevanju vrne v okolje, mačka z mladiči pa je vsaj 12 tednov v zavetišču in ves ta čas dovzetna za okužbe. Stresnost bivanja v zavetišču še dodatno poveča dovzetnost za okužbe z virusi, necepljeni mladiči pa so sploh tempirana bomba.
Meni pa se zdi totalna hinavščina, da prosti pozni sterilizaciji nastopajo veterinarji, ki mirno evtanazirajo mikrosporično mačko. Halo?! Zaradi glivic se mačko ubije in oni bodo pridigali o svetosti življenja? Sploh, ker pri tistih veterinarjih, ki pozne sterilizacije obvladajo, ni bilo pogosto komplikacij. Pravzaprav so bile presenetljivo redke, glede na to, da je šlo za prostoživeče mačke, slabo hranjene in ne najbolj fit. Jaz bi prej podvomila v veterinarjevo sposobnost, da kvalitetno sterilizira brejo (ali gonečo se) mačko, kot pa njegovo načelnost.
Lani sem sodelovala pri odlovu na lokaciji, kjer je bilo 11 brejih mačk (pa smo bili šele februarja). Če bi mi bilo morda hudo ob ideji, da sem povzročila cca. 45 splavljenih fetusov, sem se slabega priokusa znebila takoj, ko sem pomislila, koliko mladičev je v povprečju preživelo na lokaciji prej: samo 2! Nihče me ne bo nikoli prepričal, da bi bilo bolje pustiti mačke kotiti, pa da bi potem tistih 43 mladičov nesrečno crkovalo.
Pa še moja (neuradna) statistika: na vseh lokacijah, kjer sem sodelovala, je bilo v povprečju na 30 - 50% lokacij v obdobju dveh let pred s/k kolonije mačk prisotno zastrupljanje (oz. "odstranjevanje") živali. Toliko o svetosti življenja, ki jo ljudje bojda tako cenijo!