MAK IN KAKO GA UPORABITI
Moja je mahnjena na mak. Prav z belim gleda, če zavoha kakšno makovo potico ali pecivo ali kaj druzga. Čeprav vsi vemo, da zadeva sodi v domeno oddelka za mamile, se je do zdaj bolj ali manj spodobno obnašala in me ni sramotila bolj, kot ponavadi. Občasne ekscese bomo za enkrat zaradi enostavnosti zanemarili, a ne.
Danes se je pa tehtnica prevesila v tako smer, da še vedno mal tuhtam, kjero cifro bi blo za poklicat.
Namreč. Med malco je tekla na pošto, ker je pozabila, da je sreda (normalen folk bi si želel, da je vsaj četrtek, njej se je pa zdelo, da je torek) in domovgrede zavila še v kvartovsko štacunco po futr zase. In je, buhjonimarad, zagledala neke đajant makove pletenke. In kupila vse, kar je bilo na polici, oziroma obe.
Prijazna prodajalka ji je to stlačila v škarnicl in škarnicl v njeno boršo, v kateri se je na dnu valilo še vse sorte računov iz trgovin, iz že omenjene pošte, pa še par manjših kosov neorganskih smeti in njena črna kapa. Taka, k debelo črevo, štrikana, za na bučo gor dat.
Moja, daleč tle okrog znana po svoji brihtnosti in predvsem ostrovisnosti, ni opazila, da ta škarnicl ima luknjo. Dejansko niti ni mogla opazit, ker je vse, kar je mislilo past s tistih štručk padlo že, ko je ona, opletaje s tisto boršo, hitela domov. In je potemtakem lepo pospravila štručki v hladilnik in šla naprej delat.
Pol jo pa prej kliče prjatelca, da bo poslala moža po nekaj, kar je pomotoma ostalo pri Moji. In baba skoči, tisto reč tutne v rečeno boršo in gasa dol. Gospod pride, Ona mu preda tisto, pol še čvekata pred blokom in Moja naenkrat reče Čak mal, v glavo me zebe - in iz borše potegne svojo kapo, jo elegantno natakne na glavo, iz nje se pa vsuje ene 10 dek maka, v zrnu. Povsod.
Prepričana sem, da gospoda ne bo več v naše konce, o Njej pa ne bom več zgubljala besed, ker me je pravkar podkupila z jetrco. Mogoče kdaj drugič
Lepo se mejte pa mal merkite, kako se obnašate, no.
Vaša, Mila