Meda, Max in Lučka - od nič do tri v hipu
Objavljeno: Če jan 19, 2012 10:44 pmSmo ena od družin, ki dolga leta ni mogla imet srčkanih malih bitij, ki spadajo v družino mačk, ker smo imeli kar hudo alergijo. Smo pa hkrati tudi dokaz, da je vse mogoče, tudi premagat alergijo, če si to res močno želiš.
Dokler nismo imeli mačk, smo seveda to nadomestili s psi, ki so - mimogrede - nekateri še vedno z nami, nekaj pa se jih je žal poslovilo zaradi bolezni oziroma starosti. (Ampak pozabili jih pa ne bomo, naših dveh srčic Kike in Malči, ki sta nas žal zapustili).
No, zdaj pa zgodba o mucah, oziroma o tem, kako v štirih mesecih pridelaš tri mačke.... ko smo se znebili alergije in dobili potrdilo, da lahko poskusimo bivanje z mačkami, smo izvedeli, da v naši bližini ponujajo najdene mačje mladičke, pa smo šli seveda takoj pogledat. In glej ga šmenta... eno malo bitje je splezalo v hčerino naročje še preden se je uspela usest na tla. Pa smo rekli "ta gre z nami".
Ker so ji že tam dali ime Meda zaradi tako čupavega kožuščka, je Meda tudi ostala. Na začetku je izgledala takole:
seveda je bila prehlajena in bolana, da ni za povedat, ampak po nešteto dozah antibiotika, hranjenju na silo, zalivanju s fiziološko in "kuhanju nad čajčki iz samih zdravilnih rožic smo se nekako izvlekli iz najhujšega
To pa seveda pomeni, da smo bili vsi človeški predstavniki družine spraskani, ker smo se tako divje igrali. Kaj čmo... Medi je bilo pač dolgčas
. Pa smo poklicali na pomoč za ideje, kaj lahko naredimo in dobili najboljši nasvet vseh časov! Umislite si še enega mačka, ki se bo igral z Medo 
Aja???? A tu ni premega sorazmerja? Ena mačka nešteto prask, dve mački dvakrat nešteto prask? No, izkazalo se je, da velja obratno sorazmerje
Pa lepo počasi... kje pa naj zdaj dobimo še enega mačka? Seveda je moja nečakinja polna informacij o tem in smo se mi lepo dogovorili za ogled črnuščka. Moram priznat, da se je bilo težko odločit, katerega naj vzamem, ko so bili vsi tako srčkani, ampak sem se vseeno odločila za Maxa. Ker sem bila tako neučakana, je prišel domov takoj po k. in se mi je v dno duše zasmilil, ker ga je Meda štiri ure podila po stanovanju in mu ni dala miru. Revček se je umikal kamor se je le mogel, pa ga je vedno našla
No, pa se ni dal, kmalu je poleg skrivališč pod posteljo osvojil še tista na vrhu omar kamor Meda še danes ne zna 
Tole je Max na svojem prvem ležišču, ki ga je sam izbral
Počasi sta postala največja prijatelja, pa je Max dovolil tudi Medi na svoje ležišče.
No, ker mačk ni nikoli dovolj, je v naše kraljestvo pripotovala tudi čarovnička Lučka, ki je res prava čarovniška mačka, najdena takoj po našem prazniku (mislim nas čarovnice ) in se je po krajšem začasnem bivanju pri nas kar nekako zataknila tu in bo tu tudi ostala.
Lučka je danes odlična vzgojiteljica. Malo distancirana, ampak v resnici nas je pa vse lepo vzgojila. Medo in Maxa tolerira in jima nič noče, ker sta vendarle še otroka, zato pa vsi ostali zelo pridno ubogamo. Najbolj jo uboga moj dragi, ki ga Lučka vztrajno sprehaja po stopnicah gor in dol, ker imata nekakšne skrivnosti v kleti
Skratka, pri nas smo navdušeni nad našimi mucki in nikoli nam ni dolgčas. Občasno se bomo pa oglasili, da povemo kako smo.
Zdaj pa še nekaj dodatnih slikic
Meda, ko je že malo prišla k sebi in osvajala vrt, pa seveda potem posledice osvajanja
Max v najljubših položajih
Lučka
Takole bom rekla: MUC PRI HIŠI NI NIKOLI PREVEČ!
Drugič pa dodam še kakšno sliko in povem kaj smo ušpičili. Dogodivščin nikoli ne zmanjka
Dokler nismo imeli mačk, smo seveda to nadomestili s psi, ki so - mimogrede - nekateri še vedno z nami, nekaj pa se jih je žal poslovilo zaradi bolezni oziroma starosti. (Ampak pozabili jih pa ne bomo, naših dveh srčic Kike in Malči, ki sta nas žal zapustili).
No, zdaj pa zgodba o mucah, oziroma o tem, kako v štirih mesecih pridelaš tri mačke.... ko smo se znebili alergije in dobili potrdilo, da lahko poskusimo bivanje z mačkami, smo izvedeli, da v naši bližini ponujajo najdene mačje mladičke, pa smo šli seveda takoj pogledat. In glej ga šmenta... eno malo bitje je splezalo v hčerino naročje še preden se je uspela usest na tla. Pa smo rekli "ta gre z nami".
Ker so ji že tam dali ime Meda zaradi tako čupavega kožuščka, je Meda tudi ostala. Na začetku je izgledala takole:
seveda je bila prehlajena in bolana, da ni za povedat, ampak po nešteto dozah antibiotika, hranjenju na silo, zalivanju s fiziološko in "kuhanju nad čajčki iz samih zdravilnih rožic smo se nekako izvlekli iz najhujšega
To pa seveda pomeni, da smo bili vsi človeški predstavniki družine spraskani, ker smo se tako divje igrali. Kaj čmo... Medi je bilo pač dolgčas
. Pa smo poklicali na pomoč za ideje, kaj lahko naredimo in dobili najboljši nasvet vseh časov! Umislite si še enega mačka, ki se bo igral z Medo Aja???? A tu ni premega sorazmerja? Ena mačka nešteto prask, dve mački dvakrat nešteto prask? No, izkazalo se je, da velja obratno sorazmerje
Pa lepo počasi... kje pa naj zdaj dobimo še enega mačka? Seveda je moja nečakinja polna informacij o tem in smo se mi lepo dogovorili za ogled črnuščka. Moram priznat, da se je bilo težko odločit, katerega naj vzamem, ko so bili vsi tako srčkani, ampak sem se vseeno odločila za Maxa. Ker sem bila tako neučakana, je prišel domov takoj po k. in se mi je v dno duše zasmilil, ker ga je Meda štiri ure podila po stanovanju in mu ni dala miru. Revček se je umikal kamor se je le mogel, pa ga je vedno našla
No, pa se ni dal, kmalu je poleg skrivališč pod posteljo osvojil še tista na vrhu omar kamor Meda še danes ne zna Tole je Max na svojem prvem ležišču, ki ga je sam izbral
Počasi sta postala največja prijatelja, pa je Max dovolil tudi Medi na svoje ležišče.
No, ker mačk ni nikoli dovolj, je v naše kraljestvo pripotovala tudi čarovnička Lučka, ki je res prava čarovniška mačka, najdena takoj po našem prazniku (mislim nas čarovnice
) in se je po krajšem začasnem bivanju pri nas kar nekako zataknila tu in bo tu tudi ostala.Lučka je danes odlična vzgojiteljica. Malo distancirana, ampak v resnici nas je pa vse lepo vzgojila. Medo in Maxa tolerira in jima nič noče, ker sta vendarle še otroka, zato pa vsi ostali zelo pridno ubogamo. Najbolj jo uboga moj dragi, ki ga Lučka vztrajno sprehaja po stopnicah gor in dol, ker imata nekakšne skrivnosti v kleti
Skratka, pri nas smo navdušeni nad našimi mucki in nikoli nam ni dolgčas. Občasno se bomo pa oglasili, da povemo kako smo.
Zdaj pa še nekaj dodatnih slikic
Meda, ko je že malo prišla k sebi in osvajala vrt, pa seveda potem posledice osvajanja
Max v najljubših položajih
Lučka
Takole bom rekla: MUC PRI HIŠI NI NIKOLI PREVEČ!
Drugič pa dodam še kakšno sliko in povem kaj smo ušpičili. Dogodivščin nikoli ne zmanjka
Poza pa tudi... 
, luštni vsi po vrsti 
Mogoče pa barno nismo usklajeni 
.
- itak, da najlepša! 
