Pupa (prej Paste), Lev in Lenna in še Pinka (prej Za)

a je kdo rekel da sem polomljena??
http://youtu.be/NhCbVRbTB_I

rita mala booooogaaaaa
saj bo kmalu vse dobro, boš vidla!

P.s.:
ko bom bla velika, bom mela kužka, kot je Pinka

Cela vesela sporočam, da je bil današnji kardiološki pregled moje lubike Pinke več kot uspešen. Diagnoza: aortna stenoza prehodne stopnje; Mnenje: ni ovira za aktivno življenje in eventuelne anestezije. Zaklopke so b.p.. Torej v bistvu smo O.K

Evo smo bili danes prvič po Pinkini poškodbi spet na skupnem sprehodu . Baj in Pinka se imata še vedno rada o kakšnem strahu ni sledu . Skratka končno smo bili spet vsi zadovoljni in veseli, vse prešnifkali in pomarkirali, Baj je kot pravi veliki brat pazil na svoji mali sestrici da se nista preveč oddaljevali, bilo je super

Pinkine poze

je bil snegec



pa je prišel žled in gasilci in odšla elektrika in civilizacija


seveda brez strokovnega nadzora ni šlo

Tri v vrsto

Lev in Pupa

Lev in Kitty

No tole je pa no coment

Uf, tale zimska idila na slikah je pa že kar strašljiva. Še dobro, da je prišel ata agregat. Ampak ta pasji se pa očitno niso kaj dosti zasekirali, so že vedeli, da bo mama vse zrihtala.

No saj znam tud jaz na okenski polici sedet da ne bi kdo mislil da zna sam Pupa

Lahko se pa tudi obe gor stlačva

No a bova dobile bona?? Glej kako lepo sediva

Grizle m`jhne...

Kako sta luškani na zadnji sliki...

Iiii, lubike a sta nafehtale bona

Ja seveda kaj pa druzga , kot da sta nafehtali , ko pa tko pričakujoče gledata

Takole se pa Pinka ukvarja z našo malo pandasto začasnico Didi
http://youtu.be/i2yaOFhShi8

kako sta luštni

Dokler tamala ni zalajala, sem mislila, da je muca

Da se po dolgem času javim malo tudi tukaj. Na žalost nam zadnje mesece ni bilo ravno fajn. Naš črni mačji lepotec Lev, je bil več ali manj stalno bolan. Začelo se je sicer ene tri leta nazaj, a smo do letošnjega marca zadevo nekako držali v normali. Najprej je imel občasne par dni trajajoče driske, ki so se ponavljale na vsake nekaj mesecev. Lani po novem letu, pa so postale driske dolgotrajnejše in bolj trdovratne, zato smo ponovno obiskali veterinarja, ki pa ni odkril nič posebnega. Krvna slika je bila v mejah normale, testi na nalezljive bolezni negativni. Diagnoza je bila preobčutljivost na oralno jemanje antiparazitikov in mogoče tudi hrano. No potem se je pa začela tale kalvarija. Imeli smo obdobja brez driske in obdobja z drisko, hodili vmes na infuzije zaradi dehidracije in se trudili umirit drisko. Občasno nam je to tudi uspevalo. Letos marca pa je postala driska tako trdovratna, da smo jo umirili šele po dobrih dveh mesecih in pol, v tem času pa je reveže popolnoma shiral. Ko se je sredi junija končno pokazala prva pokakana klobasa sem bila res srečna. A sreča je trajala samo do zadnje nedelje. V nedeljo se je driska spet pojavila. Ponovno smo začeli boj z njo. In ko je v sredo že kazalo da se bo situacija umirila, je noč prinesla katastrofo. Okoli dveh iz srede na četrtek, je Lev izbruhal kar precejšnjo količino tekočine pomešane s svežo krvjo. Sploh ne morem povedat kakšna panika in groza sta me prevzeli. Takoj sem klicala na fakulteto, kjer so mi rekli, da če se bruhanje ne bo ponavljalo in če muc ne kaže znakov šoka, naj počakam do jutra in ga peljem k svojemu veterinarju. Če pa se bo stanje poslabšalo, naj ga takoj pripeljem. In se je začelo mučno čakanje in opazovanje. Lev je preostanek noči prespal jaz pa niti slučajno. Takoj zjutraj sva šla k veterinarju, kjer so mu vzeli vzorce krvi in urina, ter ga priklopili na infuzijo. Izvidi so bili porazni. Levkociti so bili dvakrat povišani, glukoza na minimumu, jetrni encimi dvakrat povišani, albumni pa na minimumu. Ker albumnov ni bilo v urinu, je veterinarka predvidevala, da gre za tako hudo infekcijo črevesja, da se zgubljajo skozi črevesno steno in z drisko. Takoj je dobil dva antibiotika v žilo, ranital podkožno in vitamin B12.
Vsa obupana in nesrečna sem ga pustila v hospitalu in odšla domov, ter čakala popoldan, ko bodo ponovili krvne preiskave, opravili UZ in RTG trebušne votline, da se odpravi sum na tujke ali kaj podobnega. Prvi popoldanski izvidi so bili malce boljši, zato sem ga lahko čez noč, z infuzijo vred odnesla domov, a ni smel nič jesti. Naslednje jutro pa sva se vrnila ponovno k veterinarki in ponovne krvne preiskave. Tokrat so bili izvidi veliko boljši in bolj vzpodbudni. Večina parametrov se je vrnila v normalo, jetrni encimi so bili samo še rahlo povišani, in pa albumni še niso narasli do normalne vrednosti, tako je ob 12 moj revček končno po 36 urah posta dobil prvi obrok, ki ga je pojedel skoraj v trenutku.
Ponovno je bil do večera v hospitalu, priklopljen na infuzijo, na 12 ur dobival antibiotik v žilo in ranital podkožno, zvečer pa sem ga lahko končno odpeljala domov. Na srečo, sem v tej ambulanti tudi na obvezni praksi, tako da lahko z zdravljenjem nadaljujem v domačem okolju, ker antibiotike dobiva intravenozno. Danes je tudi šel že na wc in juhuuuuuuuuu pridelal kar lepo klobaso. O apetitu pa sploh nebi.
Torej sedaj upam da smo končno rešeni. Diagnoza je bila, da je zaradi splošne izčrpanosti zaradi dolgotrajne driske, prišlo do velikega povečanja patoloških bakterij in posledično do sistemske hude infekcije prebavil.

Tkole sem bil žalosten v bolnici


Na taki hrani bom baje do nadaljnega

Končno hrana

S temle me bo pa mučla zdej cel teden

Mal so me dal na zrak, še dobr da majo tale pasji transporter

Tkole se pa zdaj končno spet crkljam, ko sem doma

Skupni počitek

Oh, bogi revček Upam, da ste zadeve končno poštimali in boš zdaj zdrav

Ti revček ti in Tvoja tudi ... Držimo vse pesti, da bo sedaj tako, kot je treba - zdrav in krepak mačji fant!