chow chow PERO
Objavljeno: To dec 14, 2010 8:27 amNekako predvidevam, da se vas vsaj večina spomni tega psa. Dolgo smo ga spremljali, saj je skoraj eno leto pohajkoval po Gorenjski, pa ga nikomur ni uspelo ujeti, niti pristojnim. 
No, potem je nekega dne končno uspelo in sprejet je bil v Zavetišče Perun. Ni se torej oddajal preko DZZŽ Kranj, ampak smo bili nekateri prostovoljci vseeno aktivni pri tej zgodbi, pomagali smo z iskanjem novega doma za psa, zato sem se odločila, da tema vseeno najde svoj prostor v tej rubriki 
Spodnje pismo namreč enostavno moram deliti z vami!
Živjo Martina,
Malo se vam oglašam, saj se bliža 1. obletnica odkar smo s Perotom skupaj. Ne bom vas nadlegovala, a se mi je zdelo, da bi vas morda zanimalo kako je s Perom.
Pero je sedaj v odličnem stanju, poredil se je na 22,5 kg in to je kar njegova idealna teža. Težave okoli driske so se nehale-najbrž so bile bolj psihične narave, vendar smo vseeno bolj ali manj na Hills briketih za občutljiv želodec.
Sedaj ko greva na sprehod ga lahko v gozdičku tudi spustim in ko ga pokličem, pride k meni. Moram ga res pohvaliti, zelo je priden in prilagodljiv pes, tudi laja bolj malo, kar je sploh super, ker smo v bloku. Dopoldan je sam doma in sosedje so mi povedali, da ga sploh ne slišijo. Laja le na zvonec, ampak to pa že skoraj mora! Prijateljev ima tudi kar nekaj, predvsem prijateljice s katerimi se podi po travnikih.
Velikokrat greva v Beograd, saj je moje življenje nekako razpeto med Ljubljano in Beogradom. Naj vam povem, da Pero zaspi že ko sva pri Grosupljem in potem spi vse do cilja, razen na mejah vstane in se pokaže. V Beogradu je pa sploh zvezda in ima tudi nekaj pasjih prijateljev, med njimi tudi chow-chowico.
Pišem vam, ker se velikokrat spomnim na vas in na vse punce, ki ste se tako zelo odrezale pri Perovi zgodbi. Še enkrat hvala-moram reči, da imam čudovitega psa!!!
Lep pozdrav in še veliko uspeha pri vašem delu.
Res sem vesela tega razpleta in tole javljanje mi je včeraj hudo polepšalo dan 
No, potem je nekega dne končno uspelo in sprejet je bil v Zavetišče Perun. Ni se torej oddajal preko DZZŽ Kranj, ampak smo bili nekateri prostovoljci vseeno aktivni pri tej zgodbi, pomagali smo z iskanjem novega doma za psa, zato sem se odločila, da tema vseeno najde svoj prostor v tej rubriki Spodnje pismo namreč enostavno moram deliti z vami!Živjo Martina,
Malo se vam oglašam, saj se bliža 1. obletnica odkar smo s Perotom skupaj. Ne bom vas nadlegovala, a se mi je zdelo, da bi vas morda zanimalo kako je s Perom.
Pero je sedaj v odličnem stanju, poredil se je na 22,5 kg in to je kar njegova idealna teža. Težave okoli driske so se nehale-najbrž so bile bolj psihične narave, vendar smo vseeno bolj ali manj na Hills briketih za občutljiv želodec.
Sedaj ko greva na sprehod ga lahko v gozdičku tudi spustim in ko ga pokličem, pride k meni. Moram ga res pohvaliti, zelo je priden in prilagodljiv pes, tudi laja bolj malo, kar je sploh super, ker smo v bloku. Dopoldan je sam doma in sosedje so mi povedali, da ga sploh ne slišijo. Laja le na zvonec, ampak to pa že skoraj mora
! Prijateljev ima tudi kar nekaj, predvsem prijateljice s katerimi se podi po travnikih.Velikokrat greva v Beograd, saj je moje življenje nekako razpeto med Ljubljano in Beogradom. Naj vam povem, da Pero zaspi že ko sva pri Grosupljem in potem spi vse do cilja, razen na mejah vstane in se pokaže. V Beogradu je pa sploh zvezda in ima tudi nekaj pasjih prijateljev, med njimi tudi chow-chowico.
Pišem vam, ker se velikokrat spomnim na vas in na vse punce, ki ste se tako zelo odrezale pri Perovi zgodbi. Še enkrat hvala-moram reči, da imam čudovitega psa!!!
Lep pozdrav in še veliko uspeha pri vašem delu.
Res sem vesela tega razpleta in tole javljanje mi je včeraj hudo polepšalo dan
