Pozdravljene macjeljubke... cas, da se tudi mi spet malo javimo v svojo temo. Ne... nikakor vas nismo pozabili, pridno sledimo vsaki vasi zgodbi, vsakemu uspehu in vsakemu neuspehu. Zalosti nas (kot verjetno vse), da je teh zgodb se vedno cisto prevec! Vsak dan, ko pogledam nasi dve mucki, pa sem vseeno vesela, da je njuna zgodba postala nasa in da ju lahko zdaj gledam srecni in zdravi, kako osrecujeta nasa zivljenja in mi njuni zivljenji. Res sta ljubici... nezahtevni, razigrani, navihani, nezni,... skratka super mucki! Tudi tezave s Trishinim lulanjem, ki me razjezijo, gremo uspesno cez. Jih se vedno ne razumem, sem pa vsaj uspela priblizno nastudirati njene priljubljene lokacije in priloznosti, da smo to cim bolj odpravili. Pac... skupaj smo v dobrem in v slabem.
Uglavnem, zaradi tezav z racunalnikom (kjer je vecina slikic) bo danasnje javljanje malo foto-okrnjeno. Ker pa zahvaljujoc pametnim telefonom kdaj uspemo ujeti kak prisrcen trenutek, enega takega danasnjega delim z vami...
Prijateljstvo med kuzki in muckami JE mogoce! Samo pustiti jim moramo, da se naucijo razumeti "tujega" jezika! Tudi mi se ne naucimo tujega jezika v dnevu, dveh... zato me jezi, da nekateri pricakujejo od njih, da se bodo naucili razumeti le tega kar cez noc! Zgradimo most med njimi! Bodimo mirni in potrpezljivi! Zaupajmo jim!
Shanti in Kyo