Pomagamo živalim

Na forumu sva nova. V tej temi bova objavljala slike naše mačje družine: Rozi, Lexi, Pabu (ex Iorek) in najnovejši član Bella (ex Živa).
Rozi je bila najdena na bljižnjem polju in sva jo posvojila, Lexi je bila posvojena od DZZZ Kočevje, Pabu in Bella pa sta mačjehišarja.

Pabu


Lexi


Rozi


In pa naše žverce v svojem superduper homemade mačjaku na domačem vrtu:

Dobrodošliiiiiiiii

Res je, dobrodošli , za mačjak pa samo... meeelaaaa.

čau, Lazarji.

še s strani naše ekipe...

Mi vas malo poznamo tudi že s Twitterja

Kakšen lep mačjak
Kako pa pridejo vanj, jih dostavite?

ja dostavimo žal ni bilo izvedljivo, da bi mačjak povezali s hišo

Ravno to sem hotela vprašat - potem jih kar prinesete notri? In vrnete domov na zahtevo?

točno tako

imajo pa notri tudi posteljice, tako da brez problema kakšno odremajo

super mačjak in krasno mačkovje

super, da ste se že javili...
pišuka, kako se gode vašim mucam, celo dostavljate jih v njihovo vilo, kot taxi služba... ritam kosmatim je treba ustreči, ni kaj, zato nas pa imajo, prav luštni ste...

Jupi, super in hvala, ker vas bomo lahko še videli in brali.
Mačjak je pa prfkekten! Ste z njim name takoj naredili dober vtis.

Temle štirim se pa godi.

Aha

Pa da še malo opišem zgodbe naših kosmatincev Vse se je začelo avgusta 2012. Ravno sva si uredila stanovanje v Lazah, ko sva ugotovila, da notri manjka nekaj kosmatega. Kot nalašč se je ravno takrat na bližnjem polju pojavila oranžna mucka, za katero se nam je dozdevalo, da jo je nekdo zavrgel. Na hitro sva se odločila, da je posvojiva in jo odnesla domov v Laze. počasi se je navajala na nov dom in se hitro redila. No, vsaj mislila sva, da se redi.



Ko pa je njen trebušček postajal večji in večji, sva se odločila preverit kaj se zares dogaja. Peljala sva jo k veterinarju in izvedela, da je breja. Ker nisem imela srca, da bi zavrgla tako luškana bitjeca, sva se odločila, da ji bova pustila, da jih ima. In tako je Rozi 15.9. 2012 pod najino posteljo skotila 4 majhne kepice.



Luškani pa tako! 3 mucke in en mucek, edini oranžen.



Počasi so rastli, Rozi pa je bila zelo skrbna mama. Ko ji pod posteljo ni bilo več všeč, jih je sredi noči enega po enega prestavila v omaro. In potem še v omarico pod televizijo.



Potem so pa že sami skakali sem in tja. Spali na vseh koncih, tudi na nama

Ampak situacija je bila taka, da je prišel čas za oddajo muckov. Prva je odšla že stara znanka foruma, Jord Nato oranžen mucek, oba k znancem. Ostali sta še Kara in Čufti...



nato pa tudi onidve decembra odšli v nov dom. Tako so vsi mucki našli dobre domove, Rozi pa je spet kraljevala v najinem stanovanju Ampak to še ni konec...

uf, vidva imata pa podobne izkušnje kot midva, zapuščena muca, ki se izredno hitro redi, odkar jo hraniš ti (vsaj tako sem jaz mislila na začetku), dokler ne ugotoviš, da je breja in postane mamica z malčki, gledaš njihovo odraščanje, oni odidejo, (pri meni so ostali) potem pridejo še drugi mucki, za pikico na i pa še mačjehišar (do tule imava skoraj enako zgodbo), ki je bil najprej naš, vaški, potem je šel pod okrilje MH in je končno začasni dom pri nama zamenjal seveda na stalnega, saj človek pa res po 1/2 leta ne more živalce oddat, a ne ? Nestrpno že čakam nadaljevanje vaše zgodbe....čimprej, prosim, sem pravi firbec ....Uživajte vsi skupaj... tale je pa za kosmate rite

Naj drugi del zgodbe začnem z dejstvom, da smo imeli tisti čas po muckih doma že dva kosmatinca, že malo starejšo črno mačko po izvirnem imenu Muca, ki je od mami ljubljenka (mami aka druga največja ljubiteljica mačkov v hiši:)) in pa mojega Pikija. Piki je bil supermačkon in res poseben karakter. Potem pa je tistega januarja 2013 umrl zaradi bolezni



Ker mi je bilo zaradi tega neverjetno hudo, sem si res želela, da bi v hišo prišel še kakšen kosmatinec, da bi bilo spet bolj veselo. In februarja se mi je želja uresničila. Pri mačji hiši sva si izbrala mucka po takratnem imenu Iorek in ga šla iskat v Celje. Celo pot domov sva ugotavljala, kako naj mu bo ime. Na koncu sva ga Poimenovala sva Pabu, po ognjenem dihurju iz neke risanke.



Ko sva ga pripeljala domov, je bil zelo prestrašen in boječ in ustrašil se je vsakega večjega hrupa, celo kihanja. Nekaj dni se je vneto skrival pod kavčem potem pa se je opogumil in prinesel svoj kosmati rep malo ven



Z Rozi sta se kar hitro spoprijateljila in kmalu takole 'hengala' skupaj:



Takrat še nismo imeli mačjaka zato smo se odločili preizkusiti sprehajalno vrvico. Pabu je z veseljem šel dva kroga po vrtu, mi pa smo ga pasli



Zdaj Pabu ni več prestrašen, najraje spi na mačjem drevesu, vedno kadar prideva domov nama da lupčke po obrazu in laseh, najraje je konzervice Sushi cat, teka za laserjem in pleza po vejah v mačjaku. Je v vseh pogledih ljubezniv mucek in mu popolnoma zaupam svojo roko ali glavo tudi kadar se igra saj vem, da bo takoj pospravil kremplje. Je pa tudi zelo brihten, ker takoj ve, kdaj se bo kaj zgodilo. Če zasliši zvok posodic, prileti iz spalnice in čaka na hrano. Če zasliši odpiranje škatle, ve, da se bo igral z laserjem. In ko vidi kakšno kremco, ki je namenjena njegovemu zdravljenju, takoj pospeši korak, da ga je treba lovit po celem stanovanju Skratka, Pabu je .