Heinz, Sini, Dodo in Lilli

Sini, kaj naj rečem Močen sum na pljučnico, vendar ne povsem potrjen. Začelo se je s pomanjkanjem apetita in oteženim dihanjem, antibiotiki niso pomagali, rentgen je pokazal sence na pljučih, ki bi lahko nakazovale na pljučnico. Po začetnem kratkotrajnem izboljšanju je sledilo močno poslabšanje dihanja (na nek način je močno dihal s trebuščkom). Hvalabogu je vetka čez vikend priletela v ordinacijo samo zaradi njega, poleg antibiotikov je dobil še diuretik za odvajanje vode, ker smo začeli sumiti tudi na srce (bil je namreč tako švoh, da je lahko prehodil največ dva metra). V ponedeljek je izgledal grozno, dali so ga v kisikovo kletko, zvečer sem ga lahko šla iskat. Stanje se je od takrat vsaj toliko izboljšalo, da diha skoraj povsem normalno, začel je tudi sam jesti, čeprav zelo malo; včeraj so ga ponovno slikali, pljučka so malo bolj čista, na srcu pa ni vidnih sprememb. Še vedno jemlje antibiotike in sredstva za odvajanje vode, vet je zaenkrat sum na kakršnokoli kardiološko težavo zavrgel. Podrobnejše preiskave bomo opravili, ko bo prišel k sebi, zdaj je še prešvoh, poleg tega ga pa itak vsaka sprememba sesuje, da je "veselje". Jaz pa vsa hepi, ko se je včeraj končno normalno pretegnil, pa krempeljce si je tudi šel zbrusit

Tako, to je zelo na kratko s Sinijem. Jaz sem do včeraj bila fejst prestrašena, predvsem pa čisto spihizirana, ker je letošnje leto v naši bajti bilo naravnost grozovito, kar se muc tiče. V zgornjem štuku sta se moja starša namreč od pomladi do konca poletja poslovila od kar štirih muc (odpoved jeter, ledvic, rak črevesja in ena naravne smrti - imela je častitljivih 18 let), zato me je tole s Sinijem še toliko bolj vrglo iz tira Vmes je Heinz imela še en krasen uroinfekt, tko, da mi ne bi bilo preveč dolgcajt
Računam in upam, da bo od tu dalje vse samo še ok, saj bo, kajne

PS: Dodo je pa super, itak Danes sem ga imela še njega pri vetu - ta je kar skakal od sreče, ko je slišal, da gre tokrat samo za cepljenje (muce pod priimkom V. imajo namreč v ambulanti daleč najdebelejši karton... - so namreč vse pod enim family name).

Naj bo od tu dalje vse OK.

Ja, ti božček Sini, no... držimo pesti, da bo od zdaj naprej res vse OK!

(žal mi je za starše... to mora biti res grozno)

Ja, je grozno. Šest muc je bilo, samo še dve sta. Z zadnjim (odpoved ledvic), je bilo še posebej hudo, ker mu je dajala podkožne infuzije dvakrat na dan, vsaj dva meseca, pa ni pomagalo prav nič, kljub njegovi neizmerni volji do življenja. V bistvu so muce ena krhka, nežna bitja, tudi če se včasih delajo hude.
To se je pokazalo tudi pri Siniju: ker vem, da je njegov imunski sistem bolj švoh, sem ga še toliko bolj čuvala, pazila nanj kot nevemkaj, potem pa tole Ampak ravin Francln je šola upanja za vse

Naj bo s Sinijem in z vsemi, tko čisto splošno, vse OK!

Bravo, Sini

Držim pesti, da bo vse ok od zdaj naprej Sini

Ojej , držimo pesti in vseh 20 tačk za Sinija.

Ni konec, dokler ni konec. In dokler ni, se je treba borit in veselit.
Francl in Piki, ki je odkar ga poznam že vsaj ene 7 krat ušel ziher smrti, sta moja vzornika.

...zdaj naj se vam pa samo lepe stvari dogajajo

Ne gre nam najbolje, pravzaprav gre kar slabo. Ponovno odklanja hrano oz. poje zelo malo, diha zopet bolj "aktivno", vsake toliko malo zakašlja (ne gre sicer za pravi kašelj, nekaj podobnega), pojavil se mu je izcedek iz oči. Pogled je prestrašen, razširjeni zenici, v naročju noče biti, kar je zanj povsem nenavadno. Beseda FIP mi ne gre iz glave, sumim na tole že nekaj dni, ampak si je nisem upala izustiti, zdaj pa mi bobni v glavi. Še hranjenje z brizgo je skoraj nemogoče, ker se obilno slini. Nisem optimist. Se bom potrudila ga poslušati, s srcem in razumom.

Starost je za fip zelo nenavadna, tudi nič takšnega še mu ni zgodilo, da bi corona zmutiral. Ampak letos je fipovo leto, na naši veterini ga je nekajkrat več kot lani in predlani. Sej vem, da ti tole nič ne pomaga.......

Mene tudi begajo njegova leta pri morebitnem FIPu, obenem pa me skrbi to, da ima itak švoh imunski sistem, pa si mislim, da se zaradi tega ne more braniti. Ali pa da je prav zaradi takega imunskega sistema prišlo do mutacije in je FIP ven usekal, ne vem. Bova skušala vzdrževati kolikor tolikor sprejemljivo stanje, kolikor bo le šlo.

Joj, moksa.... Držim pesti in ti iz srca želim, da se vse obrne na dobro

Hudiča, no
Jaz upam, da bo vse uredu vam res fejst privoščim

Hvala vsem za dobre misli.

Mislim na vaju!
In držim pesti pa Toško tačke...

Heleni, Trixi in Gipsy mi je uspelo javiti, napisati v to temo pa je hudo težko, ker tu notri so utrinki njegovega življenja in to boli. Mojega zlatega, nežnega, nenadomestljivega Sinija ni več.
V nedeljo zvečer se je stanje nenadoma močno poslabšalo, dihanje je postalo hitrejše, odnesla sem ga na posteljo, kjer so ga začeli počasi mantrati krči, s krempeljci se je oprijemal odeje, odhajal je. Dokler živim, bom hvaležna vetki, da nas je v nedeljo zvečer sprejela in mu pomagala oditi; prvič v tem mesecu sem imela jasen občutek, kot da mu v resnici rešujem življenje, samo da ne trpi.
Obdukcija je pokazala tumor pljuč. Zdaj vsaj vem.

Heinz se obnaša, kot da nič ni, Dodo je pa ubogi. Bila sta kot rit in srajca, leto dni stalno skupaj. Prejšnji teden sem ju dobila ležati skupaj, Dodo ob Sinijevem hrbtu, z eno tačko ga je objemal in ga lizal po glavi. To me je čisto dotolklo.
Hudo je, čeprav sem sploh v zadnjem tednu vedela, da se to ne bo dobro končalo, ampak majhno upanje je le ostajalo, zdaj pa.. Zdaj je stanovanje napol prazno. Dodo ga je še danes zjutraj iskal v mali mačji sobi, mrnjavil, gledal kje je njegov cimer, zaveznik in prijatelj, zdaj pa leži v Sinijevi najljubši posteljici.
Ne vem, če mi je bilo tako strašno niti za mojo psičko Kiko, pred devetimi leti, res ne. Rada te imam, Sini, neskončno rada, ampak saj ti to že veš. In neizmerno sem ti hvaležna, da si teh pet let delil z menoj.
Alla prossima, srce moje.

Oh

Sini....
Moksa in ostali....

Moksa žal mi je. Drži se!