Pomagamo živalim

No, tako, pa bosta imela svojo temo, pa se bosta oglašala iz čisto svojega kavča

Naj se pohvalim: spali smo! Sicer je Sonček včeraj skoraj cel dan spal, pa potem še zvečer, tako da sem mislila, da si nabira moči za ponoči, pa sem se zmotila (je res, da mogoče nisem slišala, ker sem samo "dol padla" in zaspala). Je pa Sonček res NOR na mokro hrano. Luba duša, samo stran sem se obrnila, je že ni bilo več Se pa cartamo, dajemo buce in smo vedno ob nogah. Pa je prav tako

Pri Kushiju kakih napredkov ni, včeraj sem mu sicer lahko dala za jesti na pol metra, tudi ko je sedel na stolu pod mizo, sem mu dala mokro hrano gor in ni pobegnil (verjetno mu je taaaaakooooo dišalo). Hodi pa normalno in nič več pritalno, spi na kavču v svojem "brlogu" iz povštrčkov (vsaj enkrat prav pride vsa moja zaloga teh malih zadev), ne glede na to, ali je kdo poleg na kavču ali ne. Tako no, me veseli, da se je malenkost odtajal

Slikovno gradivo pride, jima nočem kaj preveč težit s tem trenutno, naj se najprej dobro navadita na novo okolje.

Pri Kushiju je ogromen uspeh, da ga vidite in da ni 24/7 skrit in neviden in ne puza, pač pa normalno hodi... Kar lepo počasi. Nihče ne pričakuje, da se boste pa po enem tednu ali mesecu na veliko cartali in priporočam, da tega ne pričakujte niti sami, da ne bo razočaranj. Imate enega velikega crkljivca in enega zadržankota. Če bo ta s časom postal bolj človekoljuben, fajn, če pa ne, ga vzemite takšnega, kot je. In uživajte skupaj.

Me veseli, da vam gre tako dobro. Pri Sončku le pazite, da ne bo imel na dosegu kakšnih vrečkic z mokro hrano, ker sem enkrat pogrešala eno, jo iskala, nato pa našla na tleh, pod mizo, načeto (prej je bila še original zaprta) in prazno. Lump! Saj, če poje le hrano je OK. Ni pa dobro, da bi zraven pojedel tudi koščke plastificirane embalaže.
Za Kushija pa je točno tako, kot je že napisala Renata. Enkrat, nekoč, mogoče že kmalu, bosta navdušeno poročala, da ga že božate, potem ste pa zmagali. Se pa res nič ne mudi in če ni nekih velikih pričakovanj, potem tudi razočaranj ni, temveč le navdušenje, ko bo. Pa, Kushi se rad igra s "perotom".
Uživajte!

Meni se tudi zdi zelo lep uspeh, da Kushi že sproščeno hodi naokoli in da celo ostane na kavču,
ko ste zraven Kar tako naprej.

Super vam gre, še malo pa se boste hvalili, kako se crkljate ...sicer pa četudi se Kushi ne bi hotel, ga pač sprejmite takega, glavno da mu je fajn A mislim, da bo maza
Lupčke obema srčkoma

Sonček kraljuje na svojem fotelju:



Kushi pa v svojem brlogu iz okrasnih blazin:



Ko sta približno pri miru in ju je moč ujeti v objektiv oziroma telefon

Sonček je tako živ, da mu človek komaj sledi. Še dobro, da so po stanovanju preproge, sicer ne vem, kako bi se ustavil (razen ko bi priletel ob kako mizo, stol ali omaro, auch). Res je bumbar, ampak mi je všeč, da ga že samo ena gumica za lase zabava ure in ure. Jo prenaša v gobčku kot najbolj dragocen zaklad

S Kushijem fizičnega kontakta pač še nimamo, ampak ni problema, sem vedela, v kaj se spuščam, tako da mu dam mir in mu pustim, da uživa tako kot ga je volja. S Sončkom se podita po stanovanju, se lovita, nekaj godrnjata (predvsem govori Sonči, Kushi je zaenkrat bolj tihe sorte), ju je kar veselje gledati. Kushi rad spi na postelji, tako da je spalnica čez dan odprta, da ima mir pred vsemi, samo zvečer potem zamenja posteljo za svoj brlog na kavču. Ga gledam in opazujem in si mislim, kako bi ga stiskala in mečkala, puheka malega

Kar se tiče vrečkih z mokro hrano, so izven dosega, v shrambi varno spravljene pred mačkonarji. Zvečer jima dam mokro hrano, hitro zmanjka, ponavadi Sonček poje še tisto, kar ostane Kushiju. Sonček zbaše kot kak hlapec, ki zelo malokrat dobi za jesti, Kushi pa papca kot pravi gospod, počasi in z užitkom

Se javim z lepšimi fotkami, zaenkra toliko, da vidite, da sta že pri živih

Ijoj, kako sta srčkana.

Kushi me dosti na našo Peggy spominja Sem prepričana, da se bo čez čas bolj sprostil, ampak mora it po njegovem tempu, tako da je super da ga kar pustite tako.. se pomoje najbolj varnega počuti

Srčka

Super, res, bolje za začetek itak ne more bit. Oba se pri vama počutita odlično. Za Kushija sem tudi jaz ves čas trdila, da je super muc, le meni je manjkalo, da bi ga stiskala in crkljala - on pa tega še ne pogreša, ker ne ve, kaj zamuja. Mislim pa, da ga vseeno malo "matra" in bi se rad še bolj sprostil, a se še ne upa, srček zlati.
Gumice naj bodo pa pod nadzorom. Za igro - super, ko pa vaju ni, pa spravit na varno, da ne bo po pomoti pristala v želodčku in po nesreči še v dvanajsterniku. Je imel namreč en muc (pri posvojiteljih) kar nenadoma težave (izcedek iz učka, par prozornih bruhcev, ni bil več ješč), za kar se je pri podrobnem pregledu pokazalo, da ima v sebi 2 tujka (en kos "gume" v želodčku, drugi je pa odpotoval naprej v dvanajsternik in ga zamašil..) in je bila potrebna operacija, da so ga rešili. Na žalost ne gre vedno vse skozi prebavni trakt.

Ja srčka draga, kako se imata lepo sem prav vesela za oba, ker imam oba zeloooo rada

Jagodka, tudi jaz sem posvojila eno plaško in eno korajžo korajžno in moram reči, da se muce učijo ena od druge in verjetno se bo tudi Kushi začel po Sončku zgledovati, zdaj ko sta sama Mojidve sta zdaj po pol leta obe do konca scrkljani, brez siljenja, ampak z vztrajnostjo - moja bivša plaška se je najbolj odzivala na pogovor in tako sem se ves čas pogovarjala z njo , božanje je bilo v drugem planu. Zdaj pa sama leze v naročje in zahteva božanje. Upam, da tudi vam rata

Res zelo lepa novica.

jeeee kok lepo, da sta Sonček in Kushi dobila končno svoj kavč . Uživajte in radi se imejte .

Sem vesela, da vam gre dobro. Sonči je tako pravi sonček, Kushi pa tudi še bo. Če pa ne za mečkat, pa za gledat. Naše Eli se nismo smeli dotakniti dva meseca in pol niti slučajno. Sem se že sprijaznila s tem, ko se je gospa v nekem trenutku odločila, da je dovolj. Zdaj imamo ekstremno naročno muco, ki bi se cele dneve crkljala in je včasih s tem kar naporna. Jaka pa še po dveh letih in pol mizi in čaka, da mine, če ga kje ujamem in mečkam. Je pa tudi pri njem še vedno viden napredek. Še par let, pa bo . Eni res rabijo ogromno časa. Ampak meni Kushi ne deluje tako trd oreh. Super mucka ste dobili, oba.

avena , sej veš

Da malo update-am tole temo in bivanje dveh mačjih nadebudnežev pri naju

Torej, Sonček je sproščen, zjutraj me vsako jutro ob isti uri zbudi (bi bil lahko namesto budilke na telefonu, ampak ne bi tvegala, ne še ), dirja po stanovanju, s tem pritegne še Kushija in potem zganjata vragolije take, da se jima človek lahko samo smeji me pa skrbi, ko se kdo kam zaleti, ker jima drsi in se ne znata ustavit prej, preden priletita kam, ampak se vedno pobereta, zmedeno pogledata okrog sebe in nadaljujeta svoje dirjanje. Ko Sonček leta gor in dol po stanovanju, se sliši, kot da bi konj galopiral, Kushija se pa zaradi nogavičk na tačkah ne sliši prav nič.
Jesta dovolj, kakata lepo, čeprav sta imela sedaj par dni malo driske, pa so sedaj v stranišču spet lepi kakeci (če se temu lahko tako reče ) in sem vesela, ker ni več problemov. "Problem" je pri mokri hrani, ker Kushi je lepo kot prava dama, Sonček pa požre in potem teži Kushiju pa ga kar malo primem in počakam, da Kushi poje oziroma se odloči, da ima dovolj, gre stran, potem pa spustim Sončka, da pomije še Kushijevo posodico.
Za Sončka so gumice še vedno zanimive, jih tako veselo nosi okrog, dela prevale z njimi in se podi za njimi. Papca jih ne, ga imam ves čas na preži.
Zadnjič sem pospravljala svojo ustvarjalno sobico, ravno volno sem imela v roki, pa pride izza vogala Kushi in z zanimanjem opazuje klobčič volne v moji roki ... pa mu jo vržem. No, in sedaj imam mačka, ki se igra z volno (to sem si vedno želela ) Se mi zdi, da se počasi taja, tudi ko pripravljam hrano zase oziroma za naju, pride v kuhinjo oziroma skoraj do pulta (Sonček je seveda skoraj na pultu) in čaka, da mu prinesem kak košček, ki pač ne pade Sončku v gobček. Tudi zdajle je prišel na kavč pol mestra stran od mene in s Sončijem lepo pančata

Pa še nekaj fotk:

Sva se s Sončkom malo crkljala





Kushi je bil pa v njegovem zavetju na postelji



Včeraj je Kushi sam prišel po perota in sva se malo igrala



In pa trenutno stanje. Je Sonček spal, je zraven prišel Kushi in že je sledilo vzajemno umivanje



Tako, dva mačja poljubčka vam še pošljem in vam želim lep dan še naprej

Odlično vam gre

Prekrasna sta. Res lepo, da takole napredujete!

Samo eno mini-opozorilo: previdno z mački in volno. Dolge, tanke zadeve znajo biti za mačke nevarne, pred kratkim je bil tudi tukaj na forumu tragičen primer mucka, ki je pojedel trak za zavijanje daril - slabo se je končalo. Volna je pa, kolikor sem brala, ekstra nevarna še zato, ker se mačku še zatakne na jeziku, in tudi če jo poskuša ven pljunit, je ne more, in jo kar naprej požira. Naša Iza ima za povrh še strašno rada volno, kaj pa vem, očitno ji diši vonj po živalih (ovce, alpake, angora koze, ni diskriminatorna), in je že morala iti k veterinarju, ker je pojedla skoraj en meter volne. Veterinar ji je dal nekaj, da jo je izbruhala, ampak nočem razmišljat o tem, kaj bi bilo, če bi prepozno opazila. Od takrat paranoično pospravljam vso svojo volno... Če se pod nadzorom igrata z njo, seveda ni nič narobe, samo puščala jima je pa jaz za vsak primer raje ne bi.

No,, tega pa nism vedela. Hvala za opozorilo, bom bolj previdna.

Saj imate že skoraj prave cuker scene . Kushi naštrikaj štumfke še Sončku, da ga ne bo zeblo v tačke pozimi