Pomagamo živalim

Bodite zdravi in še naprej čim bolj uživajte.

Ojla družba, skoraj nsiem več našel naše teme, joj joj, ko smo pa tako zasedeni z delom, cartenjem in počitkom noooo .
Pa poglejmo kako to izgleda: delo, delo in še enkrat delo. Za to skrbi Miša, da mama ne izgubi volje


No potem sledi cartanje za kar sem zadolžen jaz in po večkrat na dan mami grejem kolena, ležim ob njej ali kako drugače skrbim, da ji ni dolg čas. No saj veste, Miša ni lih dotikajoča se muca, pa bog ne daj, da si jo mama drzne dvigniti v naročje, joj je huda Jaz pa komaj čakam, da se lahko crkljam in prav uživam


Zdaj pa sledi nekaj kar naju z Mišo najbolj zaposluje in imava najrajši. Čeprav je Miša se mi že nekaj krat pohvalila, da se je ponoči začela sama stiskat k mani, ko gre ona spat. No če se ji skrijem, da me ne najde, se tudi jaz prikradem na posteljo, a kaj ko je pa tako luštno nagajati Miši in se poditi za njo po mani in vse naokoli. Ko pa se mama razjezi, ker ji krativa spanec, ulovi enega od naju ali pa kar oba in pošlje v kuhinjo spat kjer imava pod mizo posteljici, no takrat pa nisem najbolj zadovoljen .
no takole pa spančkava, če sva pridna .


Dragi moji toliko za danes, mudi se mi, ker je že pozna ura . Lepo in radi se imejte in se beremo, ko bomo imeli spet kaj časa, da se srečamo tukaj gor. Papa

Prav super vam gre. Najbolj pomembno pa je, da ste zdravi.

TomTom in njegova Miša sta še vedno OK. Z njuno mamo se občasno slišimo in tudi vidimo.
Glede na to da je njuna Metka znala vedno zelo doživeto opisovat njuno življenje, sem izjavila, da bi lahko napisala kar knjigo. In, točno to knjigo sem danes, s posvetilom, dobila v dar.
V ponedeljek, 25.10.2021, je bila tudi uradna predstavitev te slikanice "Miša, TomTom in Molly", avtorice Metke K., doktorske študentke z gluhoslepoto.

P.S.: Pozerja ob knjigi sta sedanja varovančka Percy (oranžko) in tigrica Vitka.

Slikanica ni in ne bo na prodajnih policah. Prosto je dostopna na strani Založbe Pedagoške fakultete na povezavi: https://zalozba.pef.uni-lj.si/index.php ... g/book/181. V tiskani izvedbi bo na voljo v šolskih knjižnicah. Izšla je kot didaktični pripomoček; prilagojena slabovidnim.
Res je poseben občutek držat tako knjigo v rokah; predvsem ker mi je njen začetek in vsebina blizu, ker poznam akterje iz zgodbe.
Metka, bodi ponosna nase in vse pohvale za vse kar ti uspeva, ne le za to knjigo.

P.S.: Ta knjiga je Metkin prvenec.

Bravo, Metka, bravo!

Metka,

Bravo!

Čaoo družba

dolgo se nismo videli in zdaj sem postal celo knjižna zvezda in sem slišal za pohvale, ki jih je tu napisala Trixi in objavila fotke mojjih mačjih sorodnikov Percya in Vitke. Ja čisto nama z Mišo sta podobna kot bi bili v žlahti. Pa saj smo v žlahti: imamo štiri tačke, topel in kosmat kožušček in vsi smo mački in še Mačjehišarji po vrhu .

Hm mi se pa tako dolgo nismo videli tu gor, da je mama celo pozabila geslo in kako se napiše objavo . Celo Trixi ji je poslala link, da bi našo temo ja čimprej našla in ona mama kot mama, pozabila geslo . A naša mama je zlata, ki nikoli ne odneha. Zdajle skupaj piševa na forum že tretjič in stiskava tačke, da bo zdaj najina objava končno uspela nooo . Ja, naša mama je zadnje čase full zaposlena, že nekaj let hodi v neko šolo za odrasle in študirala po ure in ure za računalnikom in nekaj sestankuje preko računalnika. Zaradi korone je bila zelo veliko najina, ker ni smela od doma in sva bila z Mišo reeees center njenega življenja. Letos pa je precej drugače . Kar naprej hodi na neke sestanke, pride in gre, pride in gre . A vsakič nama zagotavlja, da naju ima rada in da sva midva njena družina .
No, zdaj pa bomo kmalu baje dobili še kužiko, ki ji bo pomagala spet hodtii naokoli kot ji je nekoč pomagala Pika. Baje pride Januarja, hm upam, da res, ker jaz reeeessss fuuuulll pogrešam psaaaa in bi res rad imel družbo .
Pri nama z Mišo ni nič posebno novega. Še vedno rada papava okusno papico, rada imava čisti wc ter obožujeva mamino crkljanje. Vsak po svoje in vsak jo očara na svoj način. Ko se mama ne počuti dobro, sva pa oba z Mišo zelo pridna in se uleževa vsak na svoji strani mame in jo zdraviva z najinimi vibracijami, ko predeva.
Mišo včasih preganjam, ker mi je dolg čas, takrat se Miša dere in se razburja po mačje, da se taka igra ne spodobi. no, včasih sem bilj bolj svoboden, ko mama ni tako dobro slišala in je manj posegla vmes kot zdaj, ko že 2 leti presneto dobro sliši, da kar hitro zaropota s svojim visokim glasom, da se mi kar mačja ušesa stresejo. Takrat se pa Miša potegne zame, ko vidi, da je mama huda name .

Evo tu je še nekaj slikic, da sva z Mišo še vedno fotogenična.










Toliko za enkrat. S ebomo še oglasili, če bo mama imela čas. Sicer pa mama skrbi, da vedno poroča Trixi, če je pri nas kaj novega tako, da če se ne bomo oglasili mi, se bo pa Trixi.
Pa pa, .

Čestitam, Metka
Lepo se imate, vidim...in še lepši časi se vam obetajo

Čaoo družba, oba z mamo tukaj
A vidiš kako hiitro si našla našo temo in še gesla nisi pozabila, bravo mami . No veste kaj, danes sva morala z Mišo pozirati, ker ji fotka od včeraj, ko naju je slučajno ujela skupaj na postelji ter objavila na Facebooku. No kot priden in prijazen mucek sem jo seveda ubogal in se pridno nastavljal, tako, da so nastale lepe fotke. Pa poglejmo;).





Miša je pa muhaste sorte in se ni pustila motiti. Baje so fotke romale tui h nekemu stricu, za časopis za odrasle . Hm bomo videli kaj bo iz tega ratalo . Še dobro, da ne hodijo strici fotkat, ki jih z Mišo ne poznava, saj bi se Miša zagotovo skrila, jaz pa ne bi bil tako sproščen in srčen, kot sem takrat, ko ljudi poznam .
Pa pa pa pa

TomTom in njegova Molly.

Njegova ljubezen do prijaznih kužkov ostaja in ni nič manjša, kot je bila pred 10imi leti, ko je bil še v našem varstvu.

Pred 10imi leti..