Naša lepa Vidi in Tildi

No, pa pošiljamo en lep poljubček za lahko noč. Predsem od naše Vidi, prej je bila Vidka, kar je sila simpatično ime, ker pa mene kličejo tudi Lidka, bi bilo res malo hecno, ker bi prišlo do zamenjave. Tako da smo jo prekrstili v Vidi. Vidi Giselle. Ker je lepa. Krasna. Najlepša.

Tole spanje je popoldansko, v hodniku, kjer je omara za plašče in spodaj za čevlje. In ker je mačja mama tako prijazna, je pospravila cel kup svojih šalov, torbic in podobne babje šare, za tele kosmate mačonke. Da lahko spijo in uživajo. Tudi mehko podlogo sem zašila, v turkizni barvi, ki zelo paše barvi dlake od Lune. Ker se zadeve perejo, zaradi dlake, je teh podlogic postalo kar veliko. Važno, da so macicam všeč. In da se dobro počutijo.

Ja, Luna je bila prva. Naša posvojenka. Sicer ne iz Mačje hiše, ampak takrat nisem niti vedela, da se da macice dobiti tudi na takšen način. Pa o tem kdaj drugič. Ne morem pa je spustiti iz fotografiranja. Ker je tudi lepa, s karamelastim noskom, zato je dobila ime Luna Caramela.



Kdo ima lepe tačke, z malimi "gamaškami"...







Pa še od Lune...



Naša druga lepotička...

Dve krasni mačji princeski
(prihodnjič bodo pa slike glih prave velikosti, v tretje gre rado )

Lidka, sem ti pozabila včeraj rečt : Vidi občasno daj mačjo travo ali ciperus, ima malo daljšo in puhasto dlako
in sem ji že jaz dala, ker jo je dlaka kar matrala v grlu in trebuščku. Po travi pa je kepo dlake takoj izbruhala in je bilo OK

prekrasni obe.

Lidka, že ko ste se na FB tok veselili svoje Lune, sem razmišljala, kok bi blo lepo, če bi ji zrihtali družbo. Ful vesela za vas!

Sem videla, ja, da njo mal matrajo tele zadeve. Bova zrihtali, : ) Hvala. Spala je pa spet pri nama, ob postelji, celo noč, na svoji dekci, pravi je, res. Je pa Luna začela razturavat spet ob 4 zjutraj. Spet. Hi, hi,

Sem je naša Luna en tok čuden patron, da... Šele zdaj vidim, ko ima dejansko družbo. Ona ne mara družbe, ne nas, ne mačk, raje gre na samo spat. Itak ji gre večino dneva vse rahlo na živce, (sodeč, da ima ušeska nazaj in guba kožo na hrbtu). Kot ena tečna angleška gospa v tvidastem kostimu, s sivimi lasmi, spetimi v figo, stisnjenimi ustnicami in skodelico čaja v rokah. Taka je naša Luna. Ne zna niti sprejemat nekih nežnosti, niti jih dajat od sebe. Še najbolj se crkljamo, ko spi, takrat jo božam, pa govorim, pa ona prede... Je velika, dolga in suha, zelo elegantna. Hodi počasi, z dooolgimi koraki. Ko sede, da noge lepo eno zdraven druge v lepo, aristokratsko pozo. Je samo in absolutno brikete in nič drugega. (kak mesni posladek še vmes). Spo tudi po šest ur skupaj, je ne zbudimo, pa da jo vlečemo iz spalnice... Njena igra pa zgleda tako, da se uleže na hrbet, potem se pa jaz ali kdo drug igra z njo z igračkami. Ker ona se ne premakne. Leži na hrbtu, mi ji pa delamo entertainment z igračami... Da dol padeš. Prava črnogorka. Lena, da tudi vstane ne. Pa tudi zanima je ne kaj dosti, nove stvari, igrače... Ne. Ker raje "zategnjeno" zrem v svet. In imam par ur na dan "žute minute", ko tako norim, da se stanovanje trese (z vso težo), pa praskam po postelji, pa za sedežno, pa... Ob štirih zjutraj, vsak dan, budnica. Je pa zelooo lepa. Prava zahtevna mačja dama. Ko nikoli ne veš, a bo vesela, ker si jo pobožal, ali ne. Včasih dobiš zaušnico s tačko, češ: "pa daj pusti me na miru, no"... Želvovinke so sploh takšne, da je treba dvakrat dobro pogledat, da šele vidiš, kako krasne so, kako se njihov kožušček spreminja na svetlobi. Če imajo lise, pa sploh. Se spomnim, iz zavetišča, kako je rjav nosek zrl preko ograje. Kako sva se božali in takrat je že bila "naša"...

Vidi je čisto druga. Hitra, poskočna. Komunicira, mijavka, miu, miu, ko kaj rabi. Je mičkena, za celo tretjino manjša od Lune, pa bolj okrogla. Vidi tudi zelooo rada je. Ko je prišla k nam, ni jedla nič, cel vikend, oziroma zelo malo. Seveda sem se mama Lidka prestrašila, kaj bo tale drobižek mali jedel, doma sem imela pa samo enih šest vrsta briketov od Lune in tisto, kar je Vidi dobila od skrbnice za popotnico. Hm. Ponedeljek, takoj zjutraj sem hitela kupit eno vrečko, sem žličko mehke hrane zmešala z briketi. To je bilo veselje. Vidi je jedla, kot za stavo. Pojedla svoj krožnik, pogledala na Luninega (ona je itak pustila, tudi dotaknila se ni, bljak, fuj), reka: "Ti, Luna, če ne boš, a lahko jaz še tvoje?" Tako naša mala Vidi poje za dve tretjine več hrane kot Luna. Saj veste, boljše danes pojest ornk, nikol ne veš, kaj bo jutri. Vidi je tako luštkana, majcena, kot kaka večna mladenka bo. Dam primer: Meg Ryan. Igra se kadarkoli, če se mi z njo, je super, zna se pa tudi sama. Vzame igračko in se zamoti. Spi pri nama ob postelji. Če grava midva spat, se ona uleže in zaspi, ali pa se še umiva in potem zaspi. Sploh nisem mogla verjet, da celo noč spi pri nama. Krasna je. Mali puhek, zamijavka, ko jo je treba božat, se vrže na tla in čaka: "božajte me, božajte me... "... Mož je zamudil službo zaradi nje, ko je božal zjutraj, meni je šlo že kosilo čez, ko sem jo božala. Pa saj ne moreš rečti ne. Tudi skoči in se stisne za mano na stolu, ko tipkam na računalniku in prede. Vse ji je všeč, nove igrače, dekce, hrana. Ona je z vsem zadovoljna. Hodi, skače, prede, mijavka. Res, pravi mali gumbek... In ta gumbek je še precej brihten. Skoči pred Luno in vzame igračo in se lepo mirno igra, tako da se ona umakne. Vzame hrano. Tudi pred Luno. Tako da moram malo pazit, ker gre naši starejši dami tudi to rahlo na živce, da ne bi prišlo do obračunavanj.

Takle mamo. Dve totalno različno mački. Po fizionomiji in karakterno. Verjetno nikoli ne bosta spali skupaj, ker je pač Luna tako stroga. Sta pa skupaj, skočita v banjo in čakata, da odprem vodo, pa potem pijeta. Pa sedita na okenski polici, če ima Luna dober dan, : ) Včasih celo kaže na neko prijateljstvo. Potem pa naša Luna potegne zavoro in spet pove, kaj se sme in kaj ne. Morda se še kaj unese. Ampak, Luna je pač samasvoja, Vidi pa itak ne trpi ničesar, zgleda zelooo zadovoljna. Je pa več z nami, ker pač naša velika mačka spi čez dan...

Mož je zamudil službo zaradi nje, ko je božal zjutraj, meni je šlo že kosilo čez, ko sem jo božala.

Lidka, celo poročilo je čudovito, ampak tale zgornji stavek je nekaj najbolj prisrčnega

Cats: Včeraj mi je ON (moška glava družine) rekel: "Lidka, če bi šla midva kdaj narazen, grejo mački z mano". Hm. Ja no, sem rekla: "Ne, ni šans!" Pa ju imamo, Luno od 27.12.2011, Vidko pa od 4.2.2012, mislim, reees ceeeelo veeečnost, a ne? Hi, hi...

Dobro jutro fotke, sem našo malo piko ujela pri crkljanju:



Pa še zeh, zeh:



Luna je spet razturavala ob štirih zjutraj. OMG. Na praskalniku. Vidi spi kot angelček, seveda se tudi ona zbudi, s svoje posteljice pa ne gre, niti se ji ne pridruži pri teh nočnih pohodih. Ma sploh ne morem verjet, da je maček lahko tako brihten in priden. Moj hani je rekel, ko Vidi obleče pižamco, točno ve, kje mora bit in dat mir. : ) Psssst, ponoči je zginila tudi vsebina na njenem krožničku, čist sami in pusti briketi. Hja, če Luna je bo tudi ona... Čeprav je včeraj pojedla več kot pol njene večerje, Luna kot vedno, pazi na linijo in poje zelo zelo malo. Vidi pa ima puhast trebušček, idealen za božanje...

Luna je začuda začela uporabljati praskalnik, prej ga tudi povohala ni. Sedaj se pa igra, pa tudi krempeljce pobrusi. Je dobro, da sta dve mački, ker kopirata ena od druge. Vidi se je pa naučila pit vodo v kopalnici, kot to počne Luna,

In kar je najpomembnejše. Luna gre kdaj pa kdaj na posteljo ležat. Tudi če je Vidi gor. In po moje ravno zaradi te "tekmovalnosti", jaz bom tudi, če je ta tamala kle... Sej znam, bom zobe stisnila in ležala, tko kot ona. (za Vidi to ni bil nikoli problem, za Luno pa velik).


Pa še naša druga lepotička...

Krasna družinica

Kakšna fajna poročila, pa kakšni lepi mucki čisto sem stopljena

Naši dve bučki. Bolj ko gledam Luno, pa sedaj, ko imamo Vidi, vidim tudi jaz, da ni ravno najlažji mačji karakter. Da je precej samosvoja. Precej načelna. Da je prava diva, ki se niti slučajno ne pusti motit. In da se zelo, zelo trudi. Kolikor pač zna in zmore. Glede Vidi, kdaj pa kdaj ležita par deset cm narazen. Pa ne, ker Luna ne bi pustila, ona oddaja nek tak hud rešpekt, da... Sej se vsi spomnimo kakšnih profesorjev, do keterih smo imeli rešpekt, distanco, : ) Ko pa smo jih kje srečali v bolj neformalnih pogojih, pa so bili prav prijetni, odprti in zelo človeški. Taka je Luna. Enostavno zelooo zakomplicirana. Pa ker jo imam rada, zelo zelo rada, jo grem pobožat, ko spi sama v splanici od Zale, pa se pogovarjat z njo. Pa mi da tačko v roko. Spet drugič me zagrabi s sprednjima šapama in me narahlo grize (krempljev sploh ne da ven), ko me začne brcat z zadnjimi sicer boli, ampak sem ugotovila, če ji roko plosko položim med zadnje noge, me ne doseže in je boljše. (beri, mene ne boli, ker zadnje tace so kar boleče). Potem sledi sila zmeden pogled in me poliže. Po roki. Nekjakrat. Danes zvečer pa me je samo objela in dobesedno umila celo roko. Pri njej nikoli ne vem, kaj bo naredila. Sem se tok navadila, da ji roko ponudim kot psu, preden jo pobožam. Včasih sprejme, včasih se premakne drugam in guba kožo, ker ji grem na živce, včasih me mahne, včasih pa me narahlo grize in potem liže. Hja. Če bi jo ocenjevala, tudi ne bi bila za začetnika. Sedaj, ko je pri nas Vidi, pa je tako ali tako zavzela vlogo starejše in tiste, ki vzgaja. In tiste, ki pove, kdo je glavni.
In boga reva je še tok štorasta, v komunikaciji s celim svetom, tudi z Vidi. Jo dobesedno kdaj, ko ima napad norenja, "prosi", dej, dej laufaj za mano no. Ej, tamala, dej no. Vidi včasih naredi in se lovita ena drugo, čeprav verjamem, da ji ni čisto jasno vsakokrat, kaj bo Luna naredila, ko laufa kot čreda konj proti njej s tistim srepečim pogledom. In mala se lepo dvigne, pa zapiha nanjo. Ali pa se vrže na bok, da da Luna taco nanjo (nikoli ni groba), da pove, kdo je glavni pri nas doma. Hvalabogu je Vidi tak flegmatik in tok podredljiva, da gre tole skupaj.

Vidi je pa itak tak mali angelček, samo še svetniški sij ji manjka. : ) Zadovoljna z vsem, je boljšo hrano, spi pri nama, na dekcah. Njej je vse všeč. Z vsem je zadovoljna. Ne komplicira. Tak mali cmokec. Luštna tok, da bi jo človek kar pojedel. In noče bit v naročju. Kar lepo protestira z mijav, da hoče dol. In da ona ne bi bila gor. Da jo lahko božam na tleh. Ja, Lidka, lepo, fajn po glavi pobožat. Pa skače ko se igra, kot bi bila na fedrčkih.
Tako. Naši mačji dami. Obedve imamo radi. Vsako posebej. Vsako na svoj način. In vsaki po svoje to izkazujemo. Ker rabita drugačen tretma. Love them both sooo much,

In moja sreča neznanska je, da imam lahko mačke. Po teh letih alergije, ko tudi blizu nisem smela. Unbelivable... Sem tok vesela kot radio in hvaležna Vrhovnemu, da je to zrihtal tkole.

Evo, sem važna, da sem tole ujela. Vidi je sicer videla njeno igračo na tleh in je že zaštartala dol. Ker preden s fotičem prideš zdraven, mački nehata pozirat, itak, : )



Luna na njenem stolu, Vidi je na mizi. Pol se pa povohata, lupčkneta. Evo, ujela obe...



Današnje spanje, ko jaz motim s fotaparatom...



Pa Vidi včeraj zjutraj...

Ampak tale slika, ko Vidi zeha, izgleda pa kot, da se iz srca smeji, je pa definitivno nekaj posebnega, zmaga na celi črti.

Vidi je sploh en tak mali bonbonček. Vedno ima tople tačke, pa ušeska na full, : ) Danes je spet lepo spala celo noč ob postelji, na njeni dekci. Zjutraj, ko mi je ura zvonila in sem jo pobožala se je pa zbudila, Luna naju itak pred posteljo čuva kot kak kuža...

Aja, aja. Da ne pozabim. Včaraj smo šli VSI skupaj spat. Mala na svoj prostor ob postelji, Luna pa v njeno omaro (spi namreč v omari pri TV-ju, sem ji dala mehko podlogo in dekco not, da ji je lepoooo udoooobno in toploooo). Naša Luna sicer prespi cel dan. Zvečer okoli 23 - 24 ure pa nori kot zmešana in se je sploh ne da ustavit. In potem še enkrat ob 4 zjutraj. Prvi mesec, ko je bila pri nas, sem hodila s takimi podočnjaki, ker nisem NIČ spala, saj je mijavkala pred posteljo, na hodniku, povsod.

Odkar je Vidi, ki lepo spi pri nama, da mir, vsaj z mijavkanjem. Nori še vedno ob štirih, vendar ne tako močno. Da pa je šla zvečer lepo spat, kot vsi ostali normalni je pa.... A sem rekla, da se bejb TRUDI??? Sej bo. Jaz ji samo pošiljam lots of energy, da jo imamo radi, da smo z njo in da jo razumemo. Vse ostalo pa še bo... Zjutraj je celo iz Vidinega krožnika jedla, kar se res še ni zgodilo, ker je bila tako zelooo vzvišena... Pa no, napredujemo...

To navdušenje nad mucko/i je pa prav nalezljivo. In, pri tako nazornem pisanju, si tudi vse v živo predstavljam in sem vesela še jaz!

Jah. Jah. Mi se mamo blaaazno fajn. : ) Muckici sta super.

Ne vem. Danes je pač en čuden dan. Zrukali sta se dopoldan ničkolikokrat. Vmes, ko se lovita, pa tečeta gor pa dol. Saj še zdaj ne vem, a je to igra, a je kaj drugega. A gre za tekmovanje, nadvlado. Luna je še vedno, zategnjena, guba kožo, daje ušeska nazaj. Tudi, če samo sedi. Se pa trudi biti pri nas, med nami. Sicer leži kje bolj odmaknjena, če jo kdo preveč ogovarja, da ušesa nazaj, pa se leno in počasi premakne drugam. Včasih pusti, da se jo poboža. Včasih pa napade. Tako, danes sem prišla do zaključka, a je to, kar ona počne, da me zagrabi za roko in jo narahlo ugrizne, ( bi morali videt pogled in ušesa, nič kaj obetavno prijaznega ne sporočajo), sploh znak naklonjenosti, je res tok štorasta, da drugega ne zna. A gre za nadvlado. Popadljivost?
In kar se z Luno dogaja ponoči. Ko mijavka ob štirih zjutraj in hodi okoli kot da je blazna. Na posteljo, za sedežno, po zavesah. Vsega boga, ker ji je dolgčas, ker bi se igrala. Vidi lepo spi pri nama. Včeraj celo cel popoldan in večer na stojalu za perilo, se ji ni dalo dopovedat, da ne. In še dobro, da je micena in lahka...

Danes sem šla pobožat v hodnik Vidi, ko je spala. Potem pa Luno v spalnico. Po jutranjih pretepih in divjanju je bil končno mir. Božam Luno, ko skoči gor Vidi, (omg, na Lunino sveto mesto, kamor nihče ne sme). V soboto je imela Zala sošolko na obisku, sta bili večino časa v njeni sobi. Luna je bila čisto živčna, ker ni imela svoje postelje za spat...
No, kje smo ostali pride Vidi. Se usede na Luno. Se zbaše zdraven. Jaz mačja mama že vidi , sem si rekla, no, pa sem pretiravala zjutraj, šment, bejba smotana, poglej, kako se imata radi...



Jaz tole fotkam. Vidi gre do nje, jo poliže, dej no, Luna, ne bit tok zategnjena, sej vidiš, da te mam rada...



Luna je naslonila taco nanjo, v opozorilo, da NE, Vidi se je pa snelo, ugriznila v uho in potem s taco proti njej...



Ne, še ni bilo dost, še enkrat, te mam v kotu...



Jaz sem sedela zdraven, glede na to, da ni bilo dosti hudega, samo dlaka je malo letela. Sem počakala, kaj bo. Ko je šla Vidi ene štirikrat nanjo, sem posredovala. Ker niti ne bi odnehala... In bi se ornk stepli.

Poročam, kako bo naprej. Zdaj spita vsaka na svojem koncu, ju je tole mal izčrpalo.

Pišuka, pa tok se trudimo, da bi ji ja povedali, da je ona prva, da je ona oh in sploh. Še tamali, moji hčerki, sem oprala glavo, da mora vedno božat obe, da pozdravit Luno, pa Vidi, pa... Da ne bi delala razlik. (ker otroku je hitr kak mucek bolj simpatičen kot drug)... Porkadile. Ni mi všeč.

Sta pa luštni, itak, : )






Da bi bili kdajkoli frendici, ki bi skupaj spali, težko verjetno...

Ni rečeno, lahko da bosta, premalo časa je še minilo

Ampak tamala Vidi je faca. Sej veš.

Zdajle popolnoma isto. Luna spi, jaz jo božam, ker sem glih domov prišla z Zalo, tamala skoči gor in se uleže zdraven. Pika Amen. Jaz gledam, kaj bo, če bo. Tamala se začne celo mal z Luninim repom, pa tko. Luna vstane in gre: "Dost vas mam, sam težite!",

Očitno boste neke nove okvirje postavljali.

je gipsy že večkrat rekla, da so želvovinke posebne sorte torte , bo kar držalo

With a cherry on the top of it,