Pomagamo živalim

Ostaja na svojem kavču
Včeraj snel ovratnik, danes z Renato praznoval pravno zmago (sta proslavila s torto) in se za stalno naselil. Več jutri, ko se naspimo

Čeprav je bila posvojitev načrtovana za ponedeljek, smo jo izpeljali že 13., dan pred drugo obmesečnico najdbe Amaranda. Z Alešem sva se z dvodnevnega oddiha vrnila že po enem dnevu (ker najstniškega mačka res ne gre za vikend puščati samega; po bloku se je že mijavkalo, da je Ami v soboto zvečer sam doma in bo hausbal, na katerem bo rib in mačje mete v izobilju. Tečna starša, ki sta se predčasno vrnila, sta prekrižala načrte, čeprav verjamem, da bi zabave željne mačke ukrotil tudi Damir, ki je pristal, da bo delal družbo Amiju ).
Ker je bila tačka že lepo zaceljena, smo se v soboto zvečer odločili, da snamemo zoprn ovratnik.

Amarand se je najprej veselo umil in podrgnil ob vse stanovanjske površine, nakar naju je presenetil, ko je v kuhinjo pridivjal ... z ovratnikom okrog vratu . Aleš ga je namreč odložil v transporter, ki je zadnje dni Amijevo priljubljeno ležišče; očitno je malo preradovedno raziskoval in mu je zadeva zdrknila preko glave. Seveda sva se mu na ves glas krohotala, mali pa se je skulirano zleknil na stol, kot da je ovratnik kakšen mega modni dodatek, brez katerega ne gre (več). Helena sicer pravi, da se je le držal veterinarjevih navodil (naj ima plastiko okrog vratu 5-7, ne LE 4 dni) in je popravil najino laično napako. Čez kakšne pol ure smo ovratnik vseeno (že drugič ) sneli, nakar se je Ami odločil, da opravi z njim, ga napadel in pogrizel.

Včeraj zvečer se je končno zgodil tudi slavnostni podpis pogodbe (z Renatino zlicitirano torto), udeležila sta se ga Renata in Damir, naknadno sta ga bila deležna še Helena in Mare. Potekala je brez zapletov in zdaj Amarand tudi uradno živi 10 nadstropij više od mesta, kjer je bil pred dvema mesecema najden dehidriran in polomljen. Hvala vsem, ki ste tako in drugače pomagali, da je brez večjih travm prestal okrevanje in tistim, ki ste že od začetka "vedeli", kje je njegov dom .

ah ja.....

Srečko!

Ja res, še en Srečko Srečkovič.

Take zgodbe nas ženejo naprej!

čestitamo

Srečko sem tudi jaz, ker sem bil na veselem praznovanju, kjer je mucek bil glavna zvezda, kjer se je jedla torta, pila žlahtna kapljica in tudi olja ni manjkalo

Amarand LEPI

Armand srečko!

Jaz se cela raznežim, ko tole temo berem

Damir, hvala za slike , pa hvala vsem za veselje in dobre želje .
Ami se privaja dejstvu, da ni več v bolniškem staležu, stanovanju je pa tako ali tako že povsem privajen. Danes smo po svoje proslavili njegovo ukrdeljenje (oz. najino napredovanje v prvega butlerja in hišno pomočnico ). Očim je (na mojo milo prošnjo) že pred nekaj tedni napravil praskalnik-igralnik (smrekovo deblo sem pa sama privlekla iz hoste (ok, naša psička Tačka mi je pomagala), pa pri izdelavi praskalnika sem tudi svetila zraven, tako da imam kakšen krempeljc vmes ), ki ga do danes nismo uvozili zaradi fiksatorja in ovratnika. No, zdaj, ko je mali b.p. (midva pa še nisva vedno brez prask ), smo končno pripeljali darilo

Najprej je bilo malo strahu in prikrivanja (ker mu teživa, če hoče na mizo, se je bal, da tudi to drevo ni njegov teritorij, zato je nanj lezel skrivaj, ko je mislil, da ga ne vidiva). Potem se je opogumil, splezal do vrha (in odkril luč ), nakar sta z Alešem dopoldne trenirala plezanje (zadnji tački ima zaradi dvomesečne bolniške precej šibki, a pričakujeva, da ga bo tale napravica kmalu okrepila). Aleš mu na vrh praskalnika obesi vrvico, nakar mali s svetlobno hitrostjo spleza ponjo (ga je težko fotografirat, ko jo tako zašiba; je pa kremplje že fino zapičil les in sedaj pri nas diši kot v smrekovem gozdičku).
Še nekaj utrinkov z današnjih vzponov (sem fotkala zvečer, zato mu nisem s flešem svetila v učke)

a na zadnji fotki pa pleše?

Pleše, seveda . Plezanje že super obvlada, poličke smo polepili s staro preprogo za jogo (ki si jo je itak prisvojil že pred tedni - če je bila zvita, si je ob njej pridno "brusil krempeljce", če sem slučajno pokazala voljo, da bi se malo raztegnila, je pa že ležal na njej, nato pa ob meni ali pod menoj, glede na manevrski prostor, ki mu ga je dopuščala določena asana ).
Levi zadnji tački se še zmeraj pozna poškodba - hodi/sedi približno tako kot v tednih po operaciji (še čakava, ali se bo popravilo, če ne, pa mislim, da ni problema, ker ga pri gibanju prav nič ne ovira, je pa tudi par stopenj hitrejši kot v času bolniškega staleža).
Ena čopkasta mrkogleda (še ni bil povsem buden)

Super praskalnik (bravo!!!) za super fanta!

Utrinki Amarandovega dne:
Malo spi


Po spanju se je potrebno umit in pripravit na nove podvige.


Ko si na vrsti za stražo, je treba v izvidnico.

Vsem lep pozdrav z višav

Naš pa že reče: "Mama". Učim ga sicer reči hvala, pa je zaenkrat ujel le samoglasnika, kar tudi ni kar tako. No, do sanjskega stavka: "Prosim, ali lahko pospravim sobo?" pa imamo še kar nekaj zabavnih dni, morda tednov, celo mesecev.

Probaj z ata, mogoče bo mel manj težav s soglasnikom, ki je samo eden
Sicer pa nikar ga podcenjevat. Kaj pa veš kako mu bo steklo, ko bo končno osvojil soglasnike...