Naša zgodba: Gipsy*, Gizmo*, Pika*, Pepa*, Šiva in Ginnie

Dolga je.
GIPSY
Začelo se je jeseni 2005, ko je kobila odločila, da je dovolj žalovanja za pokojno želvovinko Cilko, ki je bila pri nas dolgih 18 let. Obisk zavetišča, pa smo odšli praznih rok (kuga), potem pa pogled v oglasnik in vselila se je trimesečna Gipsy. Na začetku z obilo zdravstvenih težav in posledično abonmajem pri veterinarki, s katero sva si bili na koncu že na »ti«. Ampak mala je vse preživela in postala Brinina ljubljenka.
Ponosna kobila

Kar hitro se je izkazalo, da smo dobili mače z izrazitim karakterjem, ki ga lahko na kratko opišem kot »malo nora«. Divjaška, zahtevna, ljubosumna, neprijazna do ljudi in drugih živali (kar se je izkazalo kasneje, ko se je postopoma vselila konkurenca), ampak izredno ljubeča do naju z Brino, sina pa je dokončno sprejela šele pred kratkim.
Da se me niti slučajno ne dotakneš (prvič)

Da se me niti slučajno ne dotakneš (drugič)

Sliki me, če že moraš.

Foto: Šiva
GIZMO
Čez leto dni, jeseni 2006, se je vselil mali Gizmo. Da bo imela Gipsy družbo, seveda.

In nekaj mesecev smo lahko uživali v prelepih prizorih, ko se je šla Gipsy mačjo mamo.

Idila pa ni trajala dolgo, ko je mali nekoliko zrasel, je naša starejša sklenila, da je to zdaj konkurenca, ki je ona definitivno ne bo trpela. Vse od takrat sta zagrizena sovražnika in največ kar smo dosegli, je približna toleranca, ki jo tu in tam prekine kakšen mačji boj.
Kaj boš ti, lulek zoprni.

Gizmo je zelo komot muc, njegova najljubša rekreacija je počivanje in prosjačenje mimoidočih za čohanje, pa ni važno, če jih vidi prvič. Obiski so nad njim več kot navdušeni.

Kaj slikaš, raje me boži.

Foto: Šiva
PIKA
Leta 2008 sem postala redna obiskovalka živalskega foruma. Lepega dne se na strani Mačje hiše pojavi malo želvovinasto bitje Pika, meni pa privrejo na dan vsa čustva in nostalgija za pokojno Cilko (želvico). Najprej prevaga razum, še tretja muca, halo? Saj bom kmalu kot M.M. Spremljam temo, jo gledam, in kot zanalašč od legla le ona kar nekaj tednov ni bila oddana. Takrat se mi prelomi...hočem jo. Še posvet z otrokoma v stilu »mami tebi se je zmešalo... ko vidva kaj hočeta, je vse ok, ko pa jaz, pa takole, mularija nehvaležna. Kakorkoli že, mularija je ugotovila, da misli mami smrtno resno in do klica Heleni je bila le še kakšna minuta. K sreči sem imela dobro referenco (18 let muco), sicer bi me verjetno nekam poslala: »A še maste ono muco...«.
Tako se je junija 2008 vselila Pika. Na začetku malo zadržana, potem pa sproščena malčica, ki sta jo oba staroselca lepo sprejela. Pika ima prav gotovo veliko zaslug, da sta se Gipsy in Gizmo začela tolerirati, saj nista bila več »obsojena« le eden na drugega. Pika si je za svojega človeka izbrala sina Bora in ta ljubezen traja vse do danes. Ostale družinske člane prenaša, čeprav nad izkazi nežnosti sploh ni navdušena. Ona je naša pametna muca, ki opravlja tudi vlogo vzgojiteljice neizkušenih in preveč »tečnih« mačjih varovančkov.
Začetek: objava na forumu

Vselitev

Tunel imajo, jupiii

Ljubček in ljubica

Mi trije smo najboljši par.

Pametna muca (prvič)

Pametna muca (drugič)

Foto: Šiva
PEPA
Jeseni 2009 sem postala skrbnica pri MH in maja 2010 sem dobila na zdravljenje mikrosporije leglo 4 mladičev, tkim »začimbic« (Spicy, Pepper, Curry in Ginger). Vsi mladički so dobili prekrasne nove domove, Pepper je bila oddana v paru s Spicy, pa sta naslednji dan prišli nazaj zaradi hude alergične reakcije posvojiteljice. Pepper je imela edina iz legla kopico zdravstvenih težav, tako da smo se nanjo še prav posebno navezali, ona pa na nas. Tako sem sklenila, da bo to pač naša muca in jo uradno januarja letos tudi posvojila. Pepper je zdaj Pepa, občasno tudi (debela) Berta, obilno in precej muhasto mače, pri katerem nikoli ne veš, kdaj se bo spet zgodil kakšen zdravstveni zaplet. Sicer pa se je ta muca odločila, da bo moja mačka in to mi po mačje pripoveduje prav vsak dan.
Prihod: nezaupljiva in mikrosporična

Samo še nezaupljiva

V iskanju novega doma

Potrpežljiva bolnica

Domnevno alergija na cvetni prah

Naš črni zaklad

Foto: Šiva
Je kdo prišel do konca? Iskrene čestitke. Brez skrbi, naslednjič se oglasimo čez par let.


GIPSY
Začelo se je jeseni 2005, ko je kobila odločila, da je dovolj žalovanja za pokojno želvovinko Cilko, ki je bila pri nas dolgih 18 let. Obisk zavetišča, pa smo odšli praznih rok (kuga), potem pa pogled v oglasnik in vselila se je trimesečna Gipsy. Na začetku z obilo zdravstvenih težav in posledično abonmajem pri veterinarki, s katero sva si bili na koncu že na »ti«. Ampak mala je vse preživela in postala Brinina ljubljenka.
Ponosna kobila

Kar hitro se je izkazalo, da smo dobili mače z izrazitim karakterjem, ki ga lahko na kratko opišem kot »malo nora«. Divjaška, zahtevna, ljubosumna, neprijazna do ljudi in drugih živali (kar se je izkazalo kasneje, ko se je postopoma vselila konkurenca), ampak izredno ljubeča do naju z Brino, sina pa je dokončno sprejela šele pred kratkim.
Da se me niti slučajno ne dotakneš (prvič)

Da se me niti slučajno ne dotakneš (drugič)

Sliki me, če že moraš.

Foto: Šiva
GIZMO
Čez leto dni, jeseni 2006, se je vselil mali Gizmo. Da bo imela Gipsy družbo, seveda.

In nekaj mesecev smo lahko uživali v prelepih prizorih, ko se je šla Gipsy mačjo mamo.

Idila pa ni trajala dolgo, ko je mali nekoliko zrasel, je naša starejša sklenila, da je to zdaj konkurenca, ki je ona definitivno ne bo trpela. Vse od takrat sta zagrizena sovražnika in največ kar smo dosegli, je približna toleranca, ki jo tu in tam prekine kakšen mačji boj.
Kaj boš ti, lulek zoprni.

Gizmo je zelo komot muc, njegova najljubša rekreacija je počivanje in prosjačenje mimoidočih za čohanje, pa ni važno, če jih vidi prvič. Obiski so nad njim več kot navdušeni.

Kaj slikaš, raje me boži.

Foto: Šiva
PIKA
Leta 2008 sem postala redna obiskovalka živalskega foruma. Lepega dne se na strani Mačje hiše pojavi malo želvovinasto bitje Pika, meni pa privrejo na dan vsa čustva in nostalgija za pokojno Cilko (želvico). Najprej prevaga razum, še tretja muca, halo? Saj bom kmalu kot M.M. Spremljam temo, jo gledam, in kot zanalašč od legla le ona kar nekaj tednov ni bila oddana. Takrat se mi prelomi...hočem jo. Še posvet z otrokoma v stilu »mami tebi se je zmešalo... ko vidva kaj hočeta, je vse ok, ko pa jaz, pa takole, mularija nehvaležna. Kakorkoli že, mularija je ugotovila, da misli mami smrtno resno in do klica Heleni je bila le še kakšna minuta. K sreči sem imela dobro referenco (18 let muco), sicer bi me verjetno nekam poslala: »A še maste ono muco...«.
Tako se je junija 2008 vselila Pika. Na začetku malo zadržana, potem pa sproščena malčica, ki sta jo oba staroselca lepo sprejela. Pika ima prav gotovo veliko zaslug, da sta se Gipsy in Gizmo začela tolerirati, saj nista bila več »obsojena« le eden na drugega. Pika si je za svojega človeka izbrala sina Bora in ta ljubezen traja vse do danes. Ostale družinske člane prenaša, čeprav nad izkazi nežnosti sploh ni navdušena. Ona je naša pametna muca, ki opravlja tudi vlogo vzgojiteljice neizkušenih in preveč »tečnih« mačjih varovančkov.
Začetek: objava na forumu

Vselitev

Tunel imajo, jupiii

Ljubček in ljubica

Mi trije smo najboljši par.

Pametna muca (prvič)

Pametna muca (drugič)

Foto: Šiva
PEPA
Jeseni 2009 sem postala skrbnica pri MH in maja 2010 sem dobila na zdravljenje mikrosporije leglo 4 mladičev, tkim »začimbic« (Spicy, Pepper, Curry in Ginger). Vsi mladički so dobili prekrasne nove domove, Pepper je bila oddana v paru s Spicy, pa sta naslednji dan prišli nazaj zaradi hude alergične reakcije posvojiteljice. Pepper je imela edina iz legla kopico zdravstvenih težav, tako da smo se nanjo še prav posebno navezali, ona pa na nas. Tako sem sklenila, da bo to pač naša muca in jo uradno januarja letos tudi posvojila. Pepper je zdaj Pepa, občasno tudi (debela) Berta, obilno in precej muhasto mače, pri katerem nikoli ne veš, kdaj se bo spet zgodil kakšen zdravstveni zaplet. Sicer pa se je ta muca odločila, da bo moja mačka in to mi po mačje pripoveduje prav vsak dan.
Prihod: nezaupljiva in mikrosporična

Samo še nezaupljiva

V iskanju novega doma

Potrpežljiva bolnica

Domnevno alergija na cvetni prah

Naš črni zaklad

Foto: Šiva
Je kdo prišel do konca? Iskrene čestitke. Brez skrbi, naslednjič se oglasimo čez par let.
