Pomagamo živalim

Zdravo!
Ker je minil že kar lep čas, odkar sta Karla (prej Vila) in Mija videli Mačjo hišo, sta se odločili, da bosta zanjo preredili predstavo. Ko sva prišla v Celje iskat majceno in dobčkeno Mijo, nama je bilo rečeno, da ima tale žverca res pravi karakter. No, privajanja zanjo je res bilo le za kakšen dan, potem pa je odkrila črno, nadprijazno, previdno in tudi dvomeče bitje, in nanj dobesedno navalila, to pa se ji je vztrajno odmikalo in ji bežalo. Ja, Karla ne verjame iz prve. Ampak tudi ona ni rabila dolgo, da je ugotovila, kakšen neverjeten srček je mala. Zdaj, po nekaj mesecih skupnega življenja, je tako, kot da bi gledal dve sestri. Ena vztrajno sledi drugi, kar naredi velika, mora tudi mala. Hitrost, s katero divjata po stanovanju, se mi zdi, da je vsak dan večja. Česar pa v življenju še nisem videla, je neverjetna ljubezen do preproge. Že od vsega začetka je Mija dobesedno zaljubljena vanjo in nekajkrat na dan, ko še posebej intenzivno prede, je njen trenutek s preprogo.

No, naj vam povesta sami:
http://www.youtube.com/watch?v=f0e5fnFMut0

Pa še nekaj slikic ...

To pa je res prava predstava uživaškega mačjega življenja. Karla je pa neverjetno potrpežljiva in ljubeča.

Vragec mali

Če ste že pozabili:

tole je Mija viewtopic.php?f=78&t=2645&hilit=mija
in tole Vila viewtopic.php?f=78&t=1084

Hvala za tole poročanje, dan je precej lepši danes zaradi tega.

Čudovita sta, taka navihana.

Živ,
uh, javljanje resda ni pogosto, je pa pri nas toliko bolj zanimivo. Sploh zdaj, ko imata mačji pobalinki že nekaj časa novega hišnega ljubljenčka.

Tigrčko Mijo ta človeček blazno zanima in jo vestno straži in preučuje, Karlo sicer malo manj, a ker se mala že uči »božat«, bo pač tudi pomanjšana verzija dobra – ta uživačka bi namreč lahko cele dneve preležala v naročju. Sploh ni važno, kdo pride na obisk, Karla je po petih minutah v naročju, če je to obiskovalcu všeč ali ne. Mija je iz izredno živahnega mladička zrasla v zelo plašno mucko, ki se je skrivala obiskom, se tudi nama ni pustila pretirano božat, dokler seveda ni ugotovila, da čohanje sploh ni tako slabo. Od takrat je čistokrvna crkljivka, ki glavico ponudi tudi tistim bolj rednim obiskovalcem.

Še vedno vsako noč razgrajata, preproga je vedno v kontra položaju, najbolj fino se je skrivat pod njo. S Karlo si podajava žogico: jaz vztrajno iščem način, kako preprečit dostop v omaro, ona vedno pogrunta novo finto in pride not. Očitno ne bom zmagala, dokler ne nabavim omare na ključ.
Sta veliki prijateljici, razen ko gre za radiator - tam pa ni šale in se gre na nož.

To je to, ker se naslednjič najbrž beremo po dolgem času, pa tokrat malo več slikic, tudi tistih z vsemi najmanjšimi člani družine, ker je tako luštno opazovat, kako se tkejo prijateljstva med otroci in živalmi.

spet eno dete, ki bo imelo srečo in bo odraščalo z muckami

Krasni ste, ko bi le več staršev razmišljalo tako kot vidva.

Iiiiiiii....sama lužca me je

iiiiiiiiii, lubice moje. pa še enga za novega ljubljenčka.

Te slikice so pa kar balzam za mojo dušo v tem mojem blaženem času...
Zaprejo goflo vsem tistim ki strašijo (nas) nosečnice...

Slike z otročkom so res krasne , ampak sori, radiatorski dve fotki vseeno zmagata. Pa tista kombinacija praskalnika in okenske police tudi ni slaba.

Se absolutno strinjam z Renato v vseh točkah

He he, ja, radiator zmaga.
AppLE, ne se pustit strašit, Karle trebuh niti malo ni motil, ležišče je bilo pač dvignjeno, včasih je poskočilo, kar je še dodaten bonus.

Se niti slučajno ne pustim strašit..vedno neizobraženim na tem področju povem tisto kar jim gre...tako da komaj čakamo visoka ležišča in nenapovedane brce

Kako lepo se razumejo

Pa naj dodam na to temo še nekaj, kar sem pravkar našla na netu:
http://designtaxi.com/news/356837/Heart ... And-A-Cat/

a daaaaj