nevidna bolha
Prispevkov: 46
Pridružen: Po sep 13, 2010 9:38 am
Pe feb 04, 2011 8:22 pm
Tinkerbell aka Tinky (bivša Margarita)
Pozdravljeni,
ja vem...po tako dolgem času se tudi jaz javljam...lahko bi vam dala tisoč in en butast razlog ali pa rekla se opravičujem in vam podala nadležno dolg post...in se z njim oddolžila...
Kje začeti ..ja kr na začetku, ko sem prvič vzrla enornme zenice moje malčice. Kolegici imata rejništvo in jasno se pri njiju menja miljone muck, tako da verjemte mi ko rečem - vidla sem vsega in svašta...pač mucki kot mucki, vsi lepi, vsi posebni a noben k bi mi naredil klik ob njem...drugače sem lastnica gospe Mace, ki letos praznuje (upamo) 22 rojstni dan, vendar je zaradi starosti ostala v bivši hiši, jaz pa sem se preselila in bila željna nove mucke...in tako pridem nek večer do njiju in tam je bila, cm se jo je videlo, ko je glavica v temi pogledovala po sobi...skrita v hiški na plezalniku. Zenice tako enormne, da se ji sploh niso videle njene prelepe zelene oči....kaj je bilo tako posebnega se vprašate? No...imela je nenormalne prebavne motnje, driskala je čisto povsod,najraje pod njunim tv-jem, kjer seveda ni bilo wc-ja....znala je pojesti konzervo in pol mokre hrane ne da bi jo delila s kom....naravnost zaničevala je svoje puhaste prijatelje in če se je le dalo bila v distanci z njimi misleč, da ne ve kaj oni tam počnejo, ko pa je ja ona tu doma....ni se pustila božati, ni se pustila dvigniti, pač tam je bila...ampak ko sem jo jaz videla ...mi je zaigralo srce in vedela sem, da sem jo našla...takoj povprašam ali je prosta pa se sliši zopet odgovor - pha komu jo bomo pa dali, skoz driska, tečna je, noče se božat, navadnih barv...jaz pa sem videla drobno lepotičko, ki želi biti moja...Takrat še malo bitjece, ki je zgledalo pol leta max in ne eno leto, ki se ji je približevalo....si ni zaslužilo takega imena...saj je bila očitna palčica....
Tako se je začelo polno nagovarjanje mojga dragija o posvojitvi (pa posluši a ti veš da sm alergičn na mačke in kje točno jo bova imela...skoz driska, noče se božat, a bo notranja al kuga, kok je to enga stroška...) in vsakodnevno klicanje kake moj palček ima in če se je le dalo na en hiter obisk kjer sm jo iskala po hiški...Mesec, dva in prišli smo do - moj bog a lahko vsak dan o njej govoriš...mislim ....prou - vzamiva jo. The luckiest day of my life!
Kuj nabava vseh potrebnih stvari sej veste - praskalnik, torbica za nošnjo, en kup nepotrebnih igrač, dva galona mokre hrane in podpis pogodbe....potem pa zabava - mokra hrana odpadla v šusu - neumno je gledala s čim jo hočva futrat, driska se je nadaljevala in vsakodnevno čiščenje tal....tu je bil še naš zlati prinašalec, ki ji je še pospešil odvajanje tekočin....dragi držal za glavo jaz pa vsa presrečna in v iluziji...vse bo še dobro no, to je samo prehodno stanje, boš videl da bo....po parih meseceh je dejansko moja iluzija postala verjetnost, verjetnost realnost in kmalu redno pozitivno stanje. Naša Tinky se je ozdravila driske, bojazni do psa (vsak na en prbližn), kar naenkrat sem jo lahko božala, ugotovila je da je žogica za igranje, in postopni prijemi v roke....
Danes se drživa v naročju tudi do pol minute, božanje je obvezno čist vsak dan in igra je del nje....Jemo samo brikete (u ja...mehko hrano morva vrnt
) in smo en presrečen nič več tinky....4 kilski mucek!
Takole...mislim, da bo tole kar dobra doza infotov za prvo rundo,takoj k bom znala pa tud fotke pripnem (že dolg nism bla na forumu)
Vaša tinky
ja vem...po tako dolgem času se tudi jaz javljam...lahko bi vam dala tisoč in en butast razlog ali pa rekla se opravičujem in vam podala nadležno dolg post...in se z njim oddolžila...
Kje začeti ..ja kr na začetku, ko sem prvič vzrla enornme zenice moje malčice. Kolegici imata rejništvo in jasno se pri njiju menja miljone muck, tako da verjemte mi ko rečem - vidla sem vsega in svašta...pač mucki kot mucki, vsi lepi, vsi posebni a noben k bi mi naredil klik ob njem...drugače sem lastnica gospe Mace, ki letos praznuje (upamo) 22 rojstni dan, vendar je zaradi starosti ostala v bivši hiši, jaz pa sem se preselila in bila željna nove mucke...in tako pridem nek večer do njiju in tam je bila, cm se jo je videlo, ko je glavica v temi pogledovala po sobi...skrita v hiški na plezalniku. Zenice tako enormne, da se ji sploh niso videle njene prelepe zelene oči....kaj je bilo tako posebnega se vprašate? No...imela je nenormalne prebavne motnje, driskala je čisto povsod,najraje pod njunim tv-jem, kjer seveda ni bilo wc-ja....znala je pojesti konzervo in pol mokre hrane ne da bi jo delila s kom....naravnost zaničevala je svoje puhaste prijatelje in če se je le dalo bila v distanci z njimi misleč, da ne ve kaj oni tam počnejo, ko pa je ja ona tu doma....ni se pustila božati, ni se pustila dvigniti, pač tam je bila...ampak ko sem jo jaz videla ...mi je zaigralo srce in vedela sem, da sem jo našla...takoj povprašam ali je prosta pa se sliši zopet odgovor - pha komu jo bomo pa dali, skoz driska, tečna je, noče se božat, navadnih barv...jaz pa sem videla drobno lepotičko, ki želi biti moja...Takrat še malo bitjece, ki je zgledalo pol leta max in ne eno leto, ki se ji je približevalo....si ni zaslužilo takega imena...saj je bila očitna palčica....
Tako se je začelo polno nagovarjanje mojga dragija o posvojitvi (pa posluši a ti veš da sm alergičn na mačke in kje točno jo bova imela...skoz driska, noče se božat, a bo notranja al kuga, kok je to enga stroška...) in vsakodnevno klicanje kake moj palček ima in če se je le dalo na en hiter obisk kjer sm jo iskala po hiški...Mesec, dva in prišli smo do - moj bog a lahko vsak dan o njej govoriš...mislim ....prou - vzamiva jo. The luckiest day of my life!
Kuj nabava vseh potrebnih stvari sej veste - praskalnik, torbica za nošnjo, en kup nepotrebnih igrač, dva galona mokre hrane in podpis pogodbe....potem pa zabava - mokra hrana odpadla v šusu - neumno je gledala s čim jo hočva futrat, driska se je nadaljevala in vsakodnevno čiščenje tal....tu je bil še naš zlati prinašalec, ki ji je še pospešil odvajanje tekočin....dragi držal za glavo jaz pa vsa presrečna in v iluziji...vse bo še dobro no, to je samo prehodno stanje, boš videl da bo....po parih meseceh je dejansko moja iluzija postala verjetnost, verjetnost realnost in kmalu redno pozitivno stanje. Naša Tinky se je ozdravila driske, bojazni do psa (vsak na en prbližn), kar naenkrat sem jo lahko božala, ugotovila je da je žogica za igranje, in postopni prijemi v roke....
Danes se drživa v naročju tudi do pol minute, božanje je obvezno čist vsak dan in igra je del nje....Jemo samo brikete (u ja...mehko hrano morva vrnt
) in smo en presrečen nič več tinky....4 kilski mucek!Takole...mislim, da bo tole kar dobra doza infotov za prvo rundo,takoj k bom znala pa tud fotke pripnem (že dolg nism bla na forumu)
Vaša tinky
). Krasna je postala. 
In ful sem vesela, da se je zanjo tako na najlepše možno obrnilo; njeni obeti takrat niso bili prav nič lepi...
za njen srečen kavč !