Danes nimam kaj malat, tako da imam čas, da vam izdam kratko prigodo Vesoljskih repekov, ki mi jo je pred kratkim povedal Gizo
, ki redno prejema novice iz črnih prostranstev Vesolja.
Vesoljski repeki : Srečanje
Tresoč se je Kraljevi lev planil na pot, zablestel od smrčka do repa s snovnim plamenom, motorji so renčali z obvladano močjo, ko so pridobivali hitrost, ognjena puščica se je zarisala na črnini absolutne ničle.
Catus Casa je hitro izginjala za ladijskim repom in vseh pet Vesoljskih repekov je čakalo več tednov dolgo potovanje do planeta Big Canis Hut v oddaljeni galaksiji Najtavečji pes.
Naloga odprave je bila preprosta le napol. Prvi del, »Ozaveščanje o S/K«, je bil mala malca in so ga imeli vsi prebivalci Catus Case v stranskem kremplju. Drugi del, »Koristnost uporabe vode za osebne-higienske namene« pa je bila ena težjih in že kar malo nevarnih predstavitev. Kljub temu so vsi verjeli, da bo njihova strokovna vodja Dremavka predstavitev izpeljala odločno in vsem razumljivo. Sploh so pa Pesjanarji, prebivalci Canis Huta , veljali za splošno prijazna bitja. Daleč naokoli so bili znani, ne le po svojem nekoliko premočnem vonju, pač pa tudi po vesoljno znanem vodilu: »Radost, ki ne mine!«
Zato si člani odprave niso delali prevelikih skrbi, le Dixi-boy, Dremavkin asistent, je nekam žalostno izvajal priprave, tako, da je dolgo strmel v lavor poln vode na nevarno kratki razdalji dveh metrov!
Polet je potekal mirno in brezhibno. Kraljevi lev je bil sicer transporter starejše izdelave in neprimerno počasnejši od Nebeškega leoparda, ki je bil odpravi prvotno namenjen. Ekipa serviserjev kozmodroma je v zadnjem trenutku oddala negativno poročilo stopnje »Se zgodi!«, kar je pomenilo, da so izgubili dva od štirih vpenjalnikov in Nebeški leopard je lahko samo še elegantno žalosten čakal na manjkajoče dele. Pozneje so ugotovili, da se je kar nekaj tehnikov prenažrlo fištuna, določeni pa so tudi hudo zlorabili pred dnevi zasežen tovor divjega catnipa. Kot zamenjavo za Nebeškega leoparda so odpravi skoraj že vrinili karton-box transporter Festina lente, zasežen tihotapcem že omenjenih opojnih substanc, a so na srečo ugotovili, da bi bila zamuda s takšno škatlo nedopustno prehuda.
Tako je Kraljevi lev tiho plaval mimo gostih zvezd.
Kapitan Jonesy je srebal Cat-O-Kavo z ladijskim pilotom Brzičem, medtem ko je Dremavka nadzirala trening Dixi-boya, ki se je lavorju približal že na en meter. V skladiščnih prostorih pa je vzdrževalec, mlad micek Šajo, pregledoval tovor letakov. Vsi člani posadke so bili pripravljeni na napore dolge poti, bili so potrpežljivi in vzdržljivi Vesoljski repeki in edini privilegij, ki so si ga enomjaučno izborili pred odhodom je bil postavitev dodatnih Cat-O-Kavomatov.
Čas je mineval v rutinskih opravilih, ker pa je bila ladja v celoti avtomatizirana, so Repeki večino časa prespali in Kraljevi lev je mirno opravil že več kot polovico svoje poti.
Drseli so skozi sektor X-PLJUC-Ničnedogajanikoli, ko jih je ladijski radar opozoril na oddaljeno aktivnost. Kapitan Jonesy se je dremavo pretegnil in z enim očesom na Cat-O-Kavomatom nejevoljno ukazal, da si zadevo pobližje ogledajo. Brzič je lastnošapno preusmeril ladjo
in v največji tišini so se približali objektu na nekaj šap blizu.
In osupnili!
Tam je kar ležal in kadil!
Seveda so ga takoj prepoznali. S Catus Case so že dolgo pošiljali najete slednike (kot najboljši so sloveli ravno Pesjanarji), ki so ga iskali po vseh kotičkih vesolja, a nikoli našli.
Sedaj pa je ležal le brk stran od njih, ves zasanjan. In ne samo to! Da bi bil bolj komot pri čik pavzi si je slekel svoje legendarne gate in si jih zataknil za pas! Od začudenja se je Vesoljskim repekom povesila spodnja čeljust in Dremavka si je s tačko prekrila oči.
Opazil jih je šele, ko je Kraljevi lev dvignil smrček v pozdrav kar ga je tako prestrašilo, da so še Repeki odskočili od začudenja. Začel je nekaj kričati, kar je Kraljevi lev prevedel kot: ...##$#%** ... ti mačke!...komaj sem našel ta kotiček!...kadit v miru!!...ken biliv maj super ajs !!!... Kapitan Jonesy ga je neuspešno poskušal pomiriti in v obupu mu je celo ponudil skodelico Cat-O-Kave, a ni nič pomagalo…
Ker ni kazalo, da bi se Superčlovek pomiril je Kraljevi lev za vsak primer dvignil opozorilni ščit in hkrati vključil tudi obrambno polje. To je Superčloveka razjezilo še bolj in kot ponorel se je začel zaletavati v obrambno polje
, pri tem pa si je verjetno zlomil prst na nogi, ker je začel poskakovati na eni nogi in skozi stisnjene zobe je spuščal takšne glasove, da je se je Kraljevi lev odločil ta prevod zadržati zase. Nato se je očitno naveličal, ker preden si rekel uš je (malo omotično), švignil v črnino in čeprav so se Repeki stegovali na krempljih, ga niso več videli.
Tako se mu je mudilo, da je pozabil na gate, ki so mirno plavale v brezračju, kar pa ni nikogar več zanimalo.
Kapitan Jonesy, ki je bil sicer star izkušen Repek, s činom 3x5 krempljev kaj takega še ni videl. O srečanju je nemudoma obvestil Catus Caso, kjer pa so po vseh zbranih informacijah ugotovili, da ima Superčlovek še vedno dolgoletno pogodbo z Zemljomeričani. Na Zemlji, ki je zelo problematično območje, bi zelo potrebovali super tipa, ki bi opravljal zares koristno dobra dela. Upanje je švignilo v črnino.
Nč od nč!
Vidno pretreseni Repeki so brez besed srebali Cat-O-Kavo in si urejali misli.
Dixi-boy je nenadoma vstal in se brez besed vrgel v lavor mrzle vode.
In globoko v črno, črno praznino je drvel Kraljevi lev, namenjen na poslanstvo do večnih zvezd.
Objavljeno: Če sep 09, 2010 6:39 pm
(ta žalostni smeško je videt tud mal jezen...bolj žalostne rabim !)
, podpisali 
.
