plašen zajček
			        
			        
			    
Prispevkov: 113
Pridružen: Pe jan 28, 2011 3:49 pm
Stanči in Čopko
 Čopko tako zelo napreduje, da si skoraj zasluži medaljo za potrpežljivost in mir, Stanči pa medaljo za pogum. In čeprav je šele tretji dan odkar ga imamo (Stančita), je vzdušje v stanovanju super. Renčanje pa na redu le še izredno občasno. Že dva dni mulca divjata ko zmešana, se lovita, skačeta gor in dol s kavča in se zasledujeta. Ob vsem tem pa Čopko ni spustil niti enega glasu sovraštva ampak zgolj tiste vesele/zabavne zvoke. Včeraj pa sva s fantom doživela čudež. Že drugi dan sta fanta ležala skupaj na kavču. Tako:

Pri večernem sproščanju na tleh pa je Čopko celo nežno in hitro polizal Stančita po gobčku
 Tako pa zgleda naša nova pridobitev na čisto njegovem kavču:


Stanči: "S Čopitom pa se rada igrava tudi kadar nama pri tem delajo družbo ljudje":




Pa tudi stiskati se znam, pravi Stanči. In res, ta maconar je cela mavža, samo po rokah bi se nosil in divjal po stanovanju

Čopi: "Hej, skoraj bi pozabili name! Sm lep, ne? "
 

Do naslednjič pa en lep pozdrav


			    
 
  
 
			    
			    
			    
  Bi pa tudi mene zanimalo kaj narediš v takem primeru. Pri meni niti pribljižno ni tako ekstremno, je pa res, da VSAK DAN ona vstane okoli 7h (najkasneje) in potem neustavljivo mijavka in praska in hodi po meni dokler ne ustanem in se vsaj 1-2 uri ne igram z njo. Pa čez teden ni problema ker jo tako ali tako prehitim in ustanem prej, ampak čez vikend se mi pa še  ni uspelo naspati.