Pomagamo živalim

Pred natanko enim letom, sva se peljala po novega družinskega člana. Malega mucka, ki se je pripeljal v motorju avtomobila z eno živo in eno mrtvo miško. Tako se je začela njegova zgodba. Želeli smo si mačje družbe za mačjo princesko Jack, ki smo jo imeli doma (takrat 8.mesečno tigrico). Sprva je bilo ZELO težko, saj ga staroselka ni sprejela. Bila je skrajno užaljena in to je na vsakem koraku tudi jasno pokazala. Pretekli so dnevi in tedni, a spremembe ni bilo. Jack je po mesecu dni še zmeraj, pihala in napadala Finna, tako da nista niti za trenutek mogla biti sama v prostoru. Vmes sva se spraševala ali sva prav naredila... ampak nekako nisva želela vrniti Finna nazaj. Tako, da smo vztrajali in ju z minimalnimi koraki združevali. Jack naklonili še več pozornosti in časa, jo motivirali in ji poskušali pokazati, da je še zmeraj princeska hiše. Prve pozitivne spremembe so se začele kazati šele po dveh mesecih. In zdaj??? Eno leto kasneje??? Z največjim veseljem lahko povem, da se je obrestovalo. Postala sta nerazdružljiva. Kje je Jack, tam je Finn in obratno. Jack je Finna sprejela za svojega. Konstantno ga neguje (umiva), on pa ji sledi na vsakem koraku in jo posnema. Z največjim veseljem ju gledamo, kako se podita po stanovanju, kako se igrata, si pomagata pri negi telesa, kako skupaj spita...
Včasih, ko preberem da so muco vrnili v zavetišče, po 14 dnevih, ker je staroselec ni sprejel, se vprašam...kaj če bi še malo vztrajali??? Nam se je izplačalo, čeprav res ni sprva zgledalo, kot da bo delovalo.

Finn je krasen muc. Dali smo mu popolno ime. Preprosto fin je - dober, prijazen, priden, igriv... Duša zlata od mucka.


Sledi še nekaj slikic posnetih v zadnjem letu.

Kralj spanja in cartanja...








Lepotec Finn








Kralj Finn in Princesa Jack

Krasna mucka in super zgodba o tem, da se splača biti potrpežljiv pri združevanju. (Pa mi smo tudi bili potrpežljivi, smo eno leto čakali na temo. )

Lepotca
Seveda se splača vztrajat. To lahko zdaj po štirikratni izkušnji z gotovostjo trdim. Tako se lahko napišejo najlepše zgodbe.
Uživajte skupaj, pa poročajte še naprej

Super, to je pa lepo prebrat. Ta zapis, o združevanju, moramo objavit še v temi, ki govori o tem. Ja, vse preveč jih je, ki prehitro obupajo pri združevanju.

Trixi,kar objavi. Če bo kdo 2x premislil je bilo vredno napisati vse to.

Odločila sem se za še en zapis, a tokrat ne kot update o Finnu. Želim podeliti svojo izkušnjo z mucami in nosečnostjo.
Žalosti me, da v dobi kjer z enim klikom lahko pridobiš vse informacije, ki jih želiš, so ljudje še zmeraj nevedni.
Ko sem zanosila so me ljudje spraševali "Kaj pa boš z mucami?" Kakšno vprašanje je to???? Kaj bi naj z mucami??? Moj odgovor "Nič. Tu bodo kjer so. V svojem domu". Nevem točno ali so vsi zaradi toksoplazmose spraševali, vendar zase lahko povem, da toxe nisem nikoli prebolela, kar pomeni, da je lahko okužba s toxo v času nosečnosti škodljiva za plod. Vendar ob prebiranju literature in posvetu z zdravnikom, sem ugotovila, da bo čiščenje wcja muc, prevzel bodoči očka. V primerih, ko njega ni bilo doma, sem wc čistila z rokavicami za enkratno uporabo. Verjetnost zboleti za toxo je večja pri surovi zelenjavi, kot mačjem wcju, če ga redno (1 x na dan) čistiš (mi ga 2x dnevno). Naj vsak zase seveda sprejme odločitev, vendar preberite stvari, posvetujte se z zdravnikom.
Potem pa izgovori, da časa ni več za muce. Kaj ko dobiš drugega otroka ni več časa za prvega? Pa ne me narobe razumeti, ni isto, seveda ne. Ampak koliko, res koliko časa ljudje posvetijo svojim mucam??? Takšni ki "nimajo časa" več verjetno minimalno. Naša Jack je ultra zahtevna. Poleti jo moramo vsak dan na sprehod peljati, ker drugače stoji pred vrati in mjavka (pozimi ne, ker je gospodični mrzlo). In smo jo. Jaz sem jo vozila na sprehode, z dvomesečnim sinom v kengurujčku. Vse se da, če le imaš voljo. Pri nas je partner prevzel skrb za muci na začetku, zato da se ne bi zapostavljeni počutili. Še več se je z njima igral in jima posvečal pozornost. Sicer ne morem komentirati kako bo, vendar za zdaj lahko rečem, da je Jack in Finnu vseeno za otroka. Nista ljubosumna, niti navdušena. Prideta in ga povohata za sekundo, nato pa nadaljujeta svojo pot.

Mi se veselimo, da bo sin odraščal z mucami. Želimo ga naučiti ljubezni in odgovornosti do živali.

Rada si “sposodita”stvari




Finn rad spi v gnezdecu.


Še raje ima voziček

Krasni ste ♥️

Vesela za vas in vaša mucka.
Jaz si življenja brez muc sploh ne predstavljam.

Tudi mi si ne znamo življenja več predstavljati brez teh dveh srčkov.

Tako veselje ju je gledati... Tako pa uživa Finn - on se Jack pride nastaviti, da ga ona umiva.

Kaj je pri nas novega??? Iz petčlanske družine , smo postali šestčlanska Pridružil se nam je Fedja, po novem Gino. Kaj naj rečem za Ginota??? Sladko bitje, ki bi se non stop igral. Ali pa cartal. To je to kaj ta veliki, čeprav mlad mucek dela. Jack je od njega starejša eno leto in deluje kot mladiček zraven Ginota.

Bilo smo pripravljeni mesece prilagajanja, zaradi Jack (preberi prvi prispevek, če ne veš o čem govorim), ampak po 10 dneh lahko povem, da so prijateljčki... no... Finn pa Gino. Jack se še ne vključuje v igro. Finnek je navdušen na Ginotom. Hodi za njim kot senca skupaj se že igrata in v bližini en drugega spita.

Srečni smo, da se nam je Gino pridružil.


Trio adijo... odpirajo omaro. In ja, uspe jim







To perje nosi s sabo cel dan... bog ne daj, da mu vzamem









In še Finn... najbolj srčen, dober mucek kaj obstaja.



Tako pa spi na meni...

Super ste.

Ker iris nekaj heca računalnik, v njenem objavljam v njenem imenu:

Zdravo, vsi.

včeraj je bil pomemben dan... Gino je praznoval prvi rojstni dan



Postavili smo otroški šotor z žogicami... Vsem trem se je zmešalo...


Seveda brez daril ni šlo...


Drugače pa smo vsi zdravi in super se razumemo.

Vse najboljše Gino, še veliko takih super praznovanj ti želim .