Danes sem se pa jaz odločil, da vam napišem kakšen stavek ali dva... Najina nima nobenega časa, še slikati naju ne uspe, kaj, da bi še kaj napisala o nama...
Midva sva imela včeraj obisk, naju je prišla pogledat najina PR in tisti njen kosmati dvonožnik...uf, kako sva se ju ustrašila. Ko sta se zaprla v dnevno sobo, sva pa morala prevohati njuno obutev, saj je dišala po mucah, po veliiiiiiko mucah. Sva si rekla, da imata gvišno tudi ta dva človeka za družbo najlepša bitja na svetu in se ju nisva več toliko bala. Nama je najina odprla vrata v dnevno sobo, a nisva šla noter, sva samo pokukala izza vrat, Mišina bučka pod mojo, nato pa sva odbrzela po svojih opravkih. Tu imava tooooooliko prostora za dirkanje, da nama res ni nikoli dolgčas, kar po treh nadstropjih in dvojnih stopnicah lahko trimčkava, da vzdržujeva kondicijo. Sva slišala najino PR, ko je rekla, da nama trebuščka postajata že nekoliko okrogla,...khm, kaj pa ona ve, pojma nima, kaj so okrogli trebuščki pri našem rodu...Ja, pa še to je rekla, da če nje ne bi bilo, da tudi midva ne bi bila tukaj doma,

no, tega pa midva z Mišo nisva razumela. Le kaj je imela v mislih, saj midva sva vedela, da prideva k najini za vedno. Zato pa sva se takoj razživela in sva prav kmalu pospravila vse odvečne žogice in miške, ki jih ne rabiva, jih bova imela za rezervo. Pa kaj najina misli, da jih rabiva toliko, saj nimava niti dovolj časa, da bi se igrala z njimi. Sedaj sva na kletnem oknu odkrila en super nasad sadik paradižnikov, paprike in bučk in se hodiva skrivat v ta nasad, naju nihče ne najde, ker sva bela, stene in okenska polica so pa tudi bele, hi, hi...
Moja Miša in jaz, Tommy, vas vse prav lepo pozdravljava in upava, da bova imela naslednjič, ko se vam javiva, pripravljeno tudi kakšno najino slikco, da se vam pokaževa v vsej svoji lepoti. Vsem najinim sestricam pa pošiljava en koš poljubčkov.

takole pa midva pričakava obiske....
