Pomagamo živalim

Takole se je začelo. Zelo sem si želela mucke in pri sebi sem se temeljito izprašala, kaj od tega pričakujem, da bi bila prepričana, da to ni otroška in idealistična želja. Ugotovila sem, da sem pripravljena imeti živalco, jo imeti brezpogojno rada in zanjo poskrbeti. Sem v letih, ko me čakajo spremembe - če si bom kdaj ustvarila družino, bo to moralo biti v naslednjih 15 letih, službe, selitve, morda v tujino ... Dokler nisem spoznala, da če bom čakala na idealni trenutek, verjetno nikoli v življenju ne bom imela mucke. In sem si rekla, karkoli me že čaka, mucka bo pač z mano, tako preprosto je to. Enostavno bo še ena stvar, ki jo bo potrebno upoštevati pri odločanju o novih razmerah. Edina okoliščina, ki me je še ločevala od tega, je ostalo strinjanje ostalih prebivalcev hiše. Živim namreč še v hiši staršev, kjer imam sicer svoje stanovanje in živim samostojno, ampak ve se, da o bivanju živali v hiši na koncu odločajo lastniki. Pri nas nikoli niso bili ravno ljubitelji mačk, prej nasprotno, ampak ko so se po mesecih prepričevanja strinjali, to ni pomenilo "naj ti bo", ampak "velja in mi stojimo za tem".

Tako je oktobra 2014 k nam prišlo najbolj sladko drobceno bitjece, mala Ronja. Ta sladkorček se je hitro izkazal za tavečjo razbojnico (nomen est omen) in počasi je rasla ena najbolj lumpastih muck, kar jih poznam in "poznam", celo sedaj, ko sem veliko bolj "na sceni". Takrat sem bila še manj ozaveščena in sem jo vzela pri neki družini, kjer so imeli mucke. Sem si pa sama postavila čisto mačjehišarske pogoje - da jo v celoti veterinarsko zrihtam, da bo izključno notranja in da bo dobivala samo najbolj kvalitetno hrano. Pogoj staršev je bil, da bo bivala samo v mojem stanovanju (v spodnjem nadstropju) in ne po hiši. Ko sem jo pripeljala domov, sem (naivno!) vprašala, če jo pridejo dol pogledat. Odgovor je bil, kaj jo bomo hodili gledat, jo boš pa ja gor pripeljala. Tako se je začelo postopno spreobračanje celotne družine v prave mačkarje.

Ronkica je bila vsak dan večja razgrajačka in igračka, ustavila se je le toliko, da je lahko razmislila, kako bo maksimizirala lumpanje. Cela hiša je je bila polna in neumorno se je igrala; z nami ali pa sama, če je bilo treba. Hitro je bilo jasno, da scartanka ravno ni, je precej plašna v bližini ljudi in nikakor ni naročna. Še zdaj se ne pusti prav zlahka ujeti. Ko pa se uleže k počitku, se prav rada prepusti božanju in prede kot pravi traktor. Nekajkrat na dan se celo sama pride malo pocartat h komu v posteljo ali na kavč. Je izredno brihtna in zelo samostojna muca in vsi obožujemo njeno edinstvenost.

Najbolj resna muca na svetu


Lumpica


Bonbonček

Jej, kako lepo je videti Ronjo kot mladičko. . Komaj že čakam nadaljevanja in kar nekaj jih bo.

O drugi muci sploh nisem razmišljala, dokler ni na enem izmed cepljenj veterinarka omenila, da če razmišljamo še o kaki muci, bi bilo to najbolje narediti, dokler je Ronja še majhna. Takrat sem se malo vrgla v študiranje in ni dolgo trajalo, da sem spoznala vse možne prednosti večih muc v gospodinjstvu, tako da sem hitro prišla do zaključka, da je do Ronje takorekoč nefer, da jo imamo samo, glede na to, kakšna igračka je. Decembra 2014 je tako k nam prišla petmesečna Gala, ki smo jo ravno tako vzeli pri neki družini, kjer so lepo skbeli zanjo, ampak je bil oče zelo alergičen in so jo oddajali. Bila je prijazna in priljudna tigrica, ki je zapredla že, če si jo samo pogledal. Z Ronkico sta prve 3 dni kar izdatno pihali druga na drugo, potem pa sta postali neločljivi prijateljici. Cele dneve sta se igrali, umivali in počivali skupaj; iz tistega obdobja imam dovolj slikovnega materiala za hudo sladkorno. Top of the top prostorček za njiju pa je bila škatla koščkov 1000-delne sestavljanke - postavljena je bila na mizi in tam sta se igrali, spali, umivali ... Škatla je ostala na mizi vse do prihoda Tori, ko smo jo bili primorani umakniti, saj se je bučmanka odločila, da je to sicer malo nenavaden, a popolnoma funkcionalen mačji WC.

Galčka prvi dan pri nas


Spoznavanje


Gala


Slavna škatla s puzzli


Prijateljici

Potem sem na internetu vedno bolj sledila Mačji hiši in bila nad njenim poslanstvom vedno bolj navdušena. Nekako smo se na neki točki začeli pogovarjati o tretji mucki in ko smo rekli, da bi šlo, smo se končno odločili za posvojitev iz MH. Malo sem pobrskala med "Mucami za posvojitev" in med njimi našla malo Kimi, za katero je v oglasu pisalo samo "popolna muca" (resda z nekoliko drugimi besedami in malo na daljše). Tako sem kar poklicala, obe s skrbnico sva bili navdušeni, naslednji dan pa sem jo šla iskat. Z mano sta bili še mami in mlajša sestra, ki sta nameravali samo pozdravit in pogledat Kimi, nato pa bi sama vse uredila. No, ko smo prišli v stanovanje, sta bili nad Kimi in na splošno nad vsemi mucami tako očarani, da sta (v gugugu stanju) kar ostali. V malo frajerko smo se zaljubile na prvi pogled, kar je bilo tudi jasno. Med pogovorom je Gipsy nekajkrat v smehu namignila, kako bi bilo fino, če bi vzeli še Doli, ker sta veliki prijateljici. No, na kratko, ni bilo treba prav veliko prepričevanja in domov smo se odpeljali z obema. Mimogrede smo se navzeli še posebnega navdušenja nad želvicami, ki je, kot bomo brali v nadaljevanju, čez nekaj časa dobilo zelo otipljive posledice.

Na tej točki so muce postale že čisto družinski "biznis" in to, da bi bivale samo v mojem stanovanju, ne samo, da že od prvega dne z Ronjo ni bil več pogoj, ampak je bilo naravnost prepovedano. Kimi je v trenutku postala očetova ljubljenka in vsak dan smo slišali "Kimi je moja!", "Kimi je hišna muca!" (kar pomeni, da je vezana na to hišo žal ne bo mogla z mano, ko se bom selila ) in "Želvice so zakon!". Res je bila krasna in taka tudi ostaja - pogumna, radovedna, igriva, prijazna in priljudna, predvsem pa zelo direktna muca. Doli smo preimenovali v Tori in smo vse od začetka zelo veseli, da smo vzeli obe. Tori je čisto drugačne sorte; je bolj princeskasta mucka, nežna, zgovorna in pogosto izgleda, da živi v nekem svojem, malo zasanjanem, svetu. Ima vgrajen najmočnejši motorček, ki je za tak model na voljo (od tod vzdevek Torkica Motorkica) in včasih ga pozabi izklopit in je tako smešna, ko se najprej malo carta in zraven prede, potem pa se igra in prede, papa briketke in prede, kaka in prede ... Je super mucka s prelepim svilenim kožuščkom. Obe sta se od prvega dne pri nas vedli, kot bi že od nekdaj živeli tu, bili sta pogumni in samozavestni mali mucki.

Kimi in v ozadju Tori


Na postelji




Malo manj kot mi pa sta bili nad njunim prihodom navdušeni naši staroselki. Ronjo in Galo je nova "pridobitev" kar močno vrgla. Gala, ki je do takrat niti enkrat nismo videli take, je bila sploh šokirana. Na mali dve je pihala, renčala, ju včasih nadzorovala in podobno. In očitno je tudi nam hudo zamerila, še posebno meni. En teden se je sploh nisem smela dotakniti. Če sem jo samo probala pobožati, je renčala name ali pa me kar popraskala. Celo to je delala, da je v moji prisotnosti zlezla komu v naročje (česar prej ni prav pogosto počela) in se tam najbolj nežno pustila cartat in predla, ko pa sem jo želela pobožati jaz, je spet zarenčala in zamahnila proti meni. Tako smo ugotovili, da imamo doma eno pravo ljubosumnico. Ronja ni bila prepirljiva, je pa postala opazno manj sproščena. Njeno prejšnje divjanje in igranje v večinoma hrbtnih pozah se je zelo umirilo. Zdaj sta bili pač vedno zraven dve majhni, pogumni žverci, ki sta lahko od koderkoli pritekli in se zagrebli za perota, miško ali kaj drugega, Ronja pa je le precej plašna mucka. Vseeno pa večjih izgredov nismo imeli, Gala tudi ni bila agresivna ali napadalna, Kimi in Tori pa zaradi tega nista bili pod nobenim stresom, saj sta jo mirno ignorirali in počeli svoje stvari.

Galina huda ljubosumnost je trajala skoraj cel mesec, nato pa se je le umirila in sprejela mali mucki. Takrat se je začelo cartanje in umivanje, skupno spanje in vse, kar sodi k mačjim prijateljicam. Tudi v moji postelji je ponovno spala in spet sva se lahko cartali. Ji je pa od takrat naprej ostalo, da če ji kaj ni všeč, zagodrnja ali tudi zarenči. Ni napadalna, kvečjemu odide stran z značilnim "the trot-away belly-swing" (ima kar obsežen bauhec). Tako da je Gala naša mala tečkica. V vmesnem času smo ji poskušali čim bolj pokazati, da jo imamo kljub novim malim muckam še vedno enako neskončno radi, hkrati pa ji preprečiti preveč grdo vedenje - torej praskanje ljudi ali pa zasledovanje muck. Po kakem mesecu so se torej spoprijateljile, ampak je neka manjša napetost in nesproščenost vseeno vztrajala. Imamo pa zelo veliko hišo, tako da ima vsaka dovolj prostora, da se umakne na svoje, tako da kakih resnih problemov nismo nikoli imeli.

Vse skupaj

Kimi je vse najbolj očarala in tako je nekako tudi pri nas začelo veljati "želvice so top". To, da imamo štiri mucke, se nam je zdelo ogromno, nismo si mislili, da bomo prišli do take številke, in o še kakšni novi nihče ni razmišljal. No, potem pa se je zgodilo nekako tako. Vsi smo seveda "lajkali" Mačjo hišo na FB in tako po malem spremljali, kaj se dogaja, dokler ni enkrat prišel post, da je bilo sprejetih nekaj večjih muc z Zaplane za s/k, prišlo pa je tudi leglo mladičkov, kjer sta bili dve želvici. Teh postov je bilo na FB v naslednjih dneh kar nekaj, pri nas doma pa se je najprej potiho in previdno kdaj pa kdaj omenilo "a si videl/a tiste male želvice iz MH?" itd. Potem se ju je kar vedno bolj omenjalo, na forumu se je pojavilo veliko fotk, naši so se že pogovarjali, katera ima bolj prijazne učke itd. Oče je že rekel, nič, te bodo naše. Vse to je bilo v šaljivem vzdušju, seveda sta bili luštni, ampak še ena bi bila pa res preveč. Na tej točki sem že jaz, ki sem bila prva pobudnica za muce in jih res obožujem in bi najraje posvojila kar vse, ki jih vidim, mislila, da saj je luštno, da se to pogovarjamo, ampak še ene pa res ne bomo vzeli, bi bilo preveč. Sem pa enkrat napisala Gipsy v mail, ko sem ji poslala nekaj fotk naših lumpic, da se je družina zagledala v te male želvice. In vse do dne, ko je Gipsy poslala mail z nekako tako vsebino: "Če je oče resno mislil z želvico, je zdaj pravi čas, da se odločite/pogovorite, ker jih bom čez par dni peljala na s/k, potem pa bodo že iskali dom.", sem bila prepričana, da se doma zafrkavajo. Ko pa sem mail posredovala staršem, je bil očetov odgovor: "Pripelji!". No, kakor že, izkazalo se je, da mislijo resno, jaz sem poklicala Gipsy in se pogovorila, šla pogledat mucke, skupaj sva se odločili, katera od obeh želvic bi najverjetneje bolje spadala v naš dom, in tako je naslednji dan k nam prišla Suki.

Takole se je majcena Suki prve dni stiskala k meni


Vse skupaj


Pikica kraljuje na postelji


Že v skrbništvu ji je bilo videti, da je pogumna faconarka, radovedna in priljudna. Prvi večer doma se je sicer skrila, od naslednjega jutra dalje pa se je začel njen vzpon na oblast. Drugih muc niti "porajtala" ni, hišo je raziskovala, kot bi bila že od nekdaj njena, k nam se je prišla cartat, ko se ji je zazdelo (kar je bilo pogosto), ko pa je imela v planu kaj drugega, je odšla. Čez kak teden ali dva se je začela zanimati tudi za druge muce, seveda čisto v svojem stilu. Drobižka, kakršna je, je mirno šla h katerikoli izmed njih in začela igro ali pa se samo malo pocartala. Ampak! Suki je šefica, zato se igra po njenih pravilih. Tako lahko igro začne ona, če pa pride do nje kakšna druga mucka in jo s tačko vabi k igri, jo Suki mirno pet, deset minut ignorira in gleda v daljavo, kot da sploh ne bi obstajala. Kadar se ji zazdi, gre k eni od večjih muc, lepo zaprede in se pocarta, pusti se cela umit, ko pa ima dovolj, jo s tačko parkrat mahne po glavi in še preden je drugi muci jasno, kaj se je zgodilo, Suki že lumpa nekje drugje. Mala je prava vražička. Pogumna še in še. Taprava šefica. Vsi smo naravnost nori nanjo, vključno z mucami.

Seveda me je bilo pred njenim prihodom strah, da ne bo nova mucka razburkala odnosov med staroselkami, še posebej glede na izkušnje z združevanjem prejšnjih dveh parov. Ampak zgodilo se je ravno nasprotno! V trenutku, ko je k hiši prišla Suki, se je vse nekako magično postavilo na svoje mesto. Gala se je neverjetno izkazala in jo takoj sprejela, Ronja je spet sproščena in se še in še igra v svoji priljubljeni hrbtni pozi, veliko manj je plašna, tako pred mucami kot pred ljudmi. Presenetila nas je edino Kimi, ki je bila očitno zelo ljubosumna in je bila prvi teden vidno pod stresom in žalostna. Potem pa se je umirila in ugotovila, da ima v Suki sebi enakovredno divjačko, tako da sta postali pravi "partners in crime" in nas redno razveseljujeta z divjimi norčijami okoli 5h zjutraj. Tori je na Suki najdalj pihala, ampak je bilo seveda samo vprašanje časa, kdaj bo mala očarljivka osvojila tudi njo.

Tako je bilo v naši hiši vse lepo in prav, dokler ni Roni čisto resno začela razmišljat o svojem že starem načrtu, da bi posvojila odraslo mucko in ne mladička. Pa še nobenega fantka nismo imeli. Pa še, kot je med pogovorom rekla Gipsy - kakšno pa je gospodinjstvo brez enega pravega črnega mačka! No, na kratko, pred enim tednom je k nam prišel Ichi. Kot vas večina ve že od prej, je krasen, velik črn mačkon, nežen in prijazen, skratka, superca. Zdaj je pri nas en teden in se je že precej sprostil, redno je na sporedu cartanje z obilicami zvezdic, nežnega predenja in nastavljanja trebuščka, pridno se tudi igramo. Je še nekoliko plašen, ampak sklepam, da bo sčasoma vedno manj - fant ima za sabo le precej naporen mesec. Mucke so ga lepo sprejele, mi ga občudujemo, skratka, bila je prava odločitev.

O njegovem spoznavanju z drugimi muckami pa več prihodnjič, tudi slikici imam zaenkrat samo dve (vsaj taki, vredni objave).

Ichi z doma narejenim brckotom


Pridruži se Suki, Ichi dobi steklene oči


Naš ljubček kraljuje na postelji



Tako. Sledi še Ichijevo vključevanje v naš dom in seveda redni update-i, vključno z anekdotami in slikicami iz prejšnjih obdobij. Se opravičujem, da so slikice tako slabe kvalitete; vse je slikano z mobitelom. Moram ponovno oživiti svojega Canona.

Za več informacij in slikic pa tukaj linki do njihovih prejšnjih tem:

viewtopic.php?f=78&t=10604
viewtopic.php?f=78&t=8997


Lepo vas pozdravljajo Ronja, Gala, Kimi, Tori, Suki in Ichi.

Saj veste, krasni ste tako in drugače, vsi skupaj

Čudovita predstavitev in z užitkom bom prebrala vse kar boš še napisala, ko pa znaš tako lepo napisati stvari, pa še mačke maš tolk fajn, pa familijo, pa...

Vas bom z veseljem spremljala in občudovala mačje kosmatinčke.

Tudi jst.

Krasna predstavitev vaših kosmatih lumpov.

Redno in z veseljem vas bom spremljala!

krasno branje in še bolj krasni mački pa tudi familija je hudičevo krasna
Tudi jaz vas bom z veseljem spremljala

O kolk mačjih princesk ima Ichi za družbo , se bo moral zagrebst, če bo hotel v čipkah spat . Pa vidim, da mu, kot vsem pravim frajerjem, roza ful paše .

Hehe, ja, je pravi punček.

In to popolnoma drzi - ze vec ljudi je omenilo, da zahtevajo slikice, in jaz bi jih z veseljem obljubila, ampak me od tega odvraca samo to, da se sprasujem, koliko bo ta nezko sploh prisel do svoje posteljice pri takih gajstnih babnicah! Ampak bomo ze zrihtali, da bo, fotografije pa bodo sluzile kot dokazno gradivo.

Kot obljubljeno, še Ichijevo vključevanje v družino. Prvi večer pri nas je bil zelo plašen, skril se je za kavč in se skoraj plazil po tleh. Se je pa veliko bolj bal ljudi kot muck. Po kaki uri smo ga na neki točki videli, da se je šel uleč direktno v sršenje gnezdo - na tepih pod mizo, kjer so previdno poležavale vse princeske. Muce so ga presenetljivo lepo sprejele. Suki ga je pozdravila - kako pa drugače - čisto v svojem stilu. Ko ga je prvič videla, še reveža, skritega med kavčem in blazinami, je vsa igriva skočila nanj in z vsemi štirimi pristala na njem. Ko je malo kasneje spoznala, da mogoče ni samo velika igračka, ga je malo napihala in narenčala, da se pač takoj ve, kdo je pri tej bajti gazda. Od takrat naprej pa se obnaša, kot bi bil že od nekdaj naš. Ljubosumnica Gala se je tudi pokazala v svoji luči. Ko se je Ichi ulegel na tepih, je prišla do njega, ga malo povohala, nato pa parkrat mahnila s tačko. Ampak ker je vseeno srčica, je hitro ugotovila, da ga je mogoče bolelo, zato ga je takoj še malo popihala.

Z drugimi je sicer bilo nekaj pihanja, ampak to je bilo daleč najbolj mirno združevanje od vseh. Med vsemi Mačjehišarji smo se za Ichija odločili ravno zato, ker je bilo najbolj verjetno, da s svojim nežnim, prijaznim in nezahtevnim karakterjem ne bo porušil ravnovesja med našimi muckami. In pokazalo se je, da smo dobro sklepali!

Je pa tudi po tednu in pol še nekoliko plašen, predvsem se to kaže v tem, da pobegne, če se mu kdo približuje. Mislim(o) si, da je to zato, ker se je v kratkem času dvakrat selil in "izgubil dom". Sicer je prava mazica in tak cartek, da je neverjetno. Ves čas spi na moji postelji, se boža, buca, dela največje zvezdice in nastavlja trebušček. Čudovit muc je! Upam, da se bo kmalu popolnoma sprostil in ugotovil, da bo tukaj pa res ostal, ker je škoda tako krasnega mucka, da ne bi v polnosti užil vsega, kar mu je na voljo.

Prilagam še nekaj slikic.

Ichi in Gala se igrata z vrvico


Današnji zajtrk. Torkici ni preveč dišal piščanček z olivami.


Ichi


Še nekaj kar tako

Šefica


Takole se je zlata Suki kar sama spakirala za potovanje


Ževlice


Klasika - mačke in škatle. Tori.

Tazadnja fotka zmaga. Optimistična pa je, tale mačica!

Saj enkrat se je cela spravila vanjo! Je pa ven buhtela z vseh strani kot kak muffin, hehehe.

Tistole vašo Šefico bi jaz prestiskala in prelubčkala Srce malo zlato.

Hehe, Helena, res je! Jaz ji dostikrat recem: Suki, takoj nehaj bit tako lustkana, da te ne bom kar pojedla! A se ti sploh zavedas, v kaksni nevarnosti zivis?! Res je krasna ... Pa se pusti se premeckat in se mece na hrbet!

Obljuba dela dolg in tukaj so fotke.

Ichijeva posteljica - v kontroli Šefice


Ichijeva posteljica - drugi poskus


Ichijeva posteljica - tretji poskus


In končno


Ichi pravi, da je posteljica "totalno vesoljska" in na njej dela najlepše zvezdice. Iz srca se zahvaljuje metini!


Še nekaj luštnih.














Naše mucke in človeki vsem želijo lep in sončen vikend!