Amarand in Rea, Leni in Ziggy

Sleepy, kadar sta stacionarna, ju je pač najlažje slikat. Ker kadar nista, jima moram razlagat, da se tega pa res ne počne/se jima smejat/se udeleževat nestacionarnosti s kakšnim igračkami. Kadar pridno spita, ju pa lahko fotkam po mili volji .
Sicer je bil pa Amarand zadnja dva dni precej mobilen, smo šli dvakrat obiskat veterinarja. Včeraj je bil cepljen in čipiran, potem sem pa včeraj popoldan opazila, da mu trebuh čudno visi, skrival se je in mijavkal ob dotiku. Ker nisva vedela, ali se tako obnaša zaradi občutljivosti po cepljenju, ali ga kaj boli (in ko sva danes tisto res veliko bulo še potipala), smo zopet šibali na veterinarsko. Sva sicer vedela, da je mogoče samo maščoba, ampak če bi bil pruh, pa nisva hotela tvegat. Tudi veterinar po tem, ko ga je pretipal, ni bil odločen in ga je še rentgiral, kjer se je izkazalo, da so organi lepo na svojem mestu, se mu je pa maščevje spustilo (mogoče se mu je, ko je bil poškodovan, kaj natrgalo in se ni v redu zaraslo nazaj). Ga naj ne bi motilo, tako da smo se obiskov veterinarskih postaj do nadaljnjega rešili .
Aja, v ponedeljek sta bila stehtana, imata oba 4,3 kg (vsak svojih, seveda, skupaj imata dvakrat toliko ).
Pa po novem tudi zoom-groomamo, Amarandu je zelo všeč, se kar nastavlja krtači, Rea pa ni toliko navdušena. Mora pa prenašat toliko več krtačenja, ker je njen kožuh neprimerno gostejši in dlake kar letijo z nje.
Sta pa oba zelo pridna, ju je treba pohvalit .

Pa lepa, si pozabila dodat

Da sta lepa, mi je že samoumevno, njuna pridnost pa ne tako zelo .
Ampak sta res lepa, priznam; Rea je v zadnjem mesecu lepo shujšala in je prav elegantna, pa tudi njeno gibanje je postalo bolj tekoče (prej je včasih imela pri odskoku težave, ko je morala za sabo potegnit še trebuh), Ami je pa tako ali tako šarmer že od nekdaj, samo ta vreča pod trebuhom nas je zdaj presenetila; upam, da ga ne bo preveč motila. Sicer pa - slike povedo več kot moja dolgovezenja
Takole se Rea stacionarno igra ; malo tačko premakne, pa je.

Amarand meni, da je študentska res težka.

Pa ne boš tega brala, ti pravim! Raje me še malo skrtači.

Če nočem, da se baviš s to herezijo, se ne boš; če ne razumeš zlepa, boš pa zgrda.

Na koncu sva kompromisno sklenila, da on spi na polovici zvezka, z drugo polovico pa počnem, kar me je volja .

Akademska polemika je ziritirala tudi Reo.

Joj, Ami, ta Anja ti je povsem oprala glavo s tem študijem; naj vidim, če se da to popravit.

A me slišiš?!

Uf, sta utrudljivi!

Rea, naše čudo, se čudi

Amarand pa danes spi kar v transportetju - če nama slučajno spet pade na pamet, da ga popokava in se gremo peljat.

Skupno počivanje

Rea po novem pogosto spi z iztegnjenim jezikom; ker ima razvit čut za estetiko, jezik steguje nad podlago, ki se barvno ujema z njim .

Včeraj sta tatigrasta nama brez črt pripravila presenečenje - ko sva prišla domov, je bila v kuhinji postavljena razstava Ločevanje odpadkov, cikel Papir (očitno je več ciklov, upam, da biološki odpadki še nekaj časa ne pridejo na vrsto ). Sta bila oba precej skromna, nihče se ni hvalil z avtorstvom, naju je pa kustos Amarand z visoko dvignjenim repom popeljal po razstavnem prostoru:

Zakuske nista pripravljala (nista bila seznanjena s tem, da so na otvoritvah dobrodošle, tako da smo proslavili kar s konzervico). Razstava žal ni stalna, zato bodite pozorni, mogoče bo kmalu na ogled v vašem kraju/kuhinji .
Mačkončka sta sicer super, imata svoje igralne urice, ko se preganjata po stanovanju in je cel žur, imata trenutke, ko drug drugega umivata, pa mu mimogrede pripeljeta še kakšno zaušnico . Navdušena sta nad zoom-groomanjem, Reo postavim v banjo in se potem premetava in prede, Amarandu je pa ljubše krtačenje na pralnem stroju. Zadnje čase se tudi naš bačo raje carta in ni lepšega od njegovega predenja, ko je zadovoljen in smo zadovoljni tudi vsi okrog njega. Visečka, ki se je pojavila ob njegovi operirani tački, naju ni nehala skrbet, tako da gremo jutri do dr. Miklavžina, v upanju, da bo vedel, za kaj gre in nas pomiril ali razrešil zadevo. Spet bomo potovali .
Rea je pa bolj jutranja ptica, mačka, rakunčica, kužika, karkoli že je ; zgodaj zgodaj zjutraj priskoči na posteljo, nakar se kotali po naju, sem in tja, pa bi ležala pod odejo, pa bi ležala z ritjo na obrazu, pa bi se malo vrtela, prevračala, koga pobožala po obrazu - pa pozabi skrit kremplje in se zbudiš s presekano ustnico ... Enostavno ji ni dovolj, da bi samo legla zraven in bi se tiščali, mora izražat svoje navdušenje na 100 in 1 način, zraven pa glasno grulit. Carta cartasta.
Ko zaspi, pa postane naša jezična gospodična:

Takole pa spita v paru in trenirata preslikavo čez premico.






Brez Reinega jezika seveda ne gre.

Kaj bi šele brez Amarandovih mišic. Naj se ve, kdo je glavni mačo.

Naša mehkotačka

V januarju se najbolj prileže božično žito na balkonu.

Ne morem naprej !

kakšna sinhronizacija!!!!! In simetrija!!!! kakšna lepota!

PS: hahaha tistega taprvega smeška je kar samo gor postavilo

A dej noooooo

Pol ure po objemčkih sta se že šla rokoborbo . Ni bilo časa fotkat, je bila prevelika akcija. Sem se pa zabavala .

Fotke so itak krasne... ampak komentarji zraven so pa najboljši!!!!

Kustosu mirno pot do veterinarja, kustosinji krempeljce pokrajšat ( da bodo ustnice spet cele), sužnjem uspešno študiranje "preslikavanja premic" in pa dobre novice pri vetu.

Hvala za dobre želje, so se izpolnile.
Danes sva Amaranda peljala v Ljubljano, pa je dr. Miklavžin zbolel in nas je tako ali tako pričakoval že včeraj (očitno se nismo najbolje razumeli). Ga je prevzela dr. Uršič in ugotovila, da je problem v kovinski šibki, ki je po operaciji niso odstranili - so se odločili, da jo bodo, če bo motila. In očitno je, ker je zlezla s prejšnjega mesta in žulila, da se je delala serozna tekočina (naj me kdo popravi, če klamfam). To tekočino mu je spumpala ven, mene je pa začelo kar skupaj vleč (pa sploh ni bilo nič groznega ), tako da je s pogumnežem ostal samo Aleš, z mano so se pa zunaj na hodniku več ukvarjali kot z macom (sem dobila vodo in čokolado ). Amarand je bil potem spet pobrit in narkoziran (sva ga preventivno pustila brez zajtrka), prestal manjšo operacijo (so mu odstranili palčko), zdaj ima drenažo, mu bo tekočina še kakšen dan ali dva iztekala, potem bi moral bit ok. Dobil je antibiotike in - pazi to! - lep moder povojček z ribicami, kot tisti Charliejev . Za vsak slučaj ima tudi ovratnik. Doma ga je seveda pričakala Rea in je hotel k njej, pa je še preveč zaspanček. Sva ga dala v sobo, da bi imel mir, pa je že praskal po vratih in se trudil hodit, komaj ga prepričam, da se uleže. Zdaj ga imam v naročju, pa je šla Rea v izolacijo, ker ne razume, da mora Randi počivat. V glavnem, kaže, da smo to zoprnijo uredili in bo vse, kot mora bit.

Naj vam še tukaj povem, da sem ful vesela.

samo da se je vse dobro izteklo, z Amarandom in "mamo"

ufff, "mamini" občutki, da je nekaj narobe nikoli niso nepomembni.

Čestitke za dobro opravljen poseg in seveda za povoj (tud "očku" za pogum, da je zdržal zraven) Zdej bo Ami najbolj občudovan tukaj gor. Upajmo, da bo čimprej spet brez "lustra" in v Reini družbi, da bosta spet "risala" simetrične vzorčke.

No kakšno slikco povoja bi tud raadiii viiidliii...

Macko je končno zaspal, ker sem butara le pogruntala, kaj mu ne da miru - lulat ga je tiščalo. Je zadrževal, ampak mu je po kapljicah uhajalo in ko je bil rep že malo moker, se mi je le posvetilo in sem ga nesla nad wc. Je kinkal in lulal, ubožček, zdaj pa mirno drnjoha.
Renata, tebi pa hvala za strokoven ogled in napotilo k dohtarjem, ki so znali uštimat problem .

ajoj, kaj sem pa jst tukaj zamudila....bogi bogi lepi mac!
Samo, da je (in bo še bolj) OK!
Pa čestitke za lepo obvezico
in ej - če bi jst vedla, da dobiš čokolado, če.....

Ob vseh dobrih željah bo Amijevo okrevanje brzinsko, ni dvoma. Mu bom predala pozdrave, ko se zbudi.
Z obvezicami je pa takole - najprej je dobil lepo rumeno z deteljicami, ampak ker je povezan na precej zoprnem mestu in še tista serozna tekočina (zgleda kot razredčena kri, veterinarka ga je hecala, da ima poln trebuh vina) mu izteka, je vse padlo dol, drugič tudi, pa je dobil temno zeleno obvezico okrog pasu.
Ribja je pa za naslednja previjanja .



Ja, trik, ki ti prisluži čokolado, si je treba zapomnit .

Dokazi, da smo uporabljali tudi ribice:

Seveda Rea MORA biti fotografirana, kamera jo ima preprosto rada. Če pa za hip pozabi na to ljubezen, jo Rea hitro opomni in se postavi prednjo

Ribice povoj smo v enem dnevu porabili, pa sem šla v lekarno po novega. Vprašam, če imajo takšen povoj (sem imela s sabo vzorček, da ne bom narobe kupila) in mi gospa odvrne, da ja, samo nimajo barvnih. Jaz pa v jok in na drevo, kajpak. Sem ji razložila, da me pri povoju zanima še kaj drugega. Ampak smo še isti dan nehali povijat, ker so povoji že prej dol lezli (obdržat povoj na kolenu je res umetnost), Amarand pa tudi ni bil več navdušen nad tem, da ga maltretirava s to zoprnijo, že to, da je stoično prenašal ovratnik, je bilo več kot dovolj. Smo nehali s povoji, pa se je pač brisalo za njim, glavno, da je čim več tekočine steklo ven.
Amarand je bil potem, ko se je raznarkozil, kar malo poklapan, ker bi rad divjal in se igral, pa mu ni najbolj šlo. Rei pa tudi ni bilo jasno, zakaj se ne zažene za njo, kadar se izstreli. Tako je čas, ki ga je Ami prespal (večino časa, torej)

izkoristila za to, da se je še bolj metala po meni - češ, nekdo se mora ukvarjat z menoj, Amarand je disfunkcionalen, bodi vsaj ti koristna. In sva se cartali in cartali. Še zmeraj me pride zjutraj zbudit in se metat na vse mogoče načine, zadnjič je celo ležala za mojim hrbtom in me s tačkama objemala okrog vratu . Objemala no, ni me hotela zadavit . Cartek

Ko je le imela preveč energije, se je pač igrala sama, se izstreljevala izpod mize na hodnik, premetavala igrače ... in med divjanjem eni od pliš miši odtrgala rit, ki je precej podobna Amarandovemu kožuhu.

Tako da je zdaj videt, kot bi mu Rea med cufanjem odtrgala del kožuščka , še dobro, da veva, da Ami nima zelenih peres .


Včeraj smo bili pri veterinarki, je bil zelo pohvaljen, ker je potrpežljivo, brez upiranja ali pritoževanja potrpel odstranjevanje šivov in drenaže. Par dni bo še trajalo, da se zaceli, malo več, da zraste dlaka, potem pa ne bo več ovir za našega junaka. Ves srečen je bil, ker se je lahko končno umil; sicer sem mu poskušala pomagat z vlažno brisačko in sem ga umivala, ampak mačji jezik je le mačji jezik. Sem računala na Reo, da mu bo solidarnostno priskočila na pomoč, a je bila povsem brez sočutja. Prišla je do njega, ga povohala in , smrdiš, šla stran. Je pa ves čas pozorno spremljala, če slučajno ne bo uspel česa pojest, barbarka mala.
U, še novice - včeraj je Rea predla! Sicer se je slišalo, kot bi skušala zagnat motor, ampak predla je. Ko sem se navduševala nad njeno sposobnostjo - bravo, Rea, predeš, je začela prdet . Očitno moramo med vikendom nekajkrat ponovit abecedo in pomen fonemov. No, danes zopet gruli, golobček, spušča jih pa ne več.
Tudi stehtana sta bila, spet izenačeno, oba 4,5 kg (moram pa preverit, če ta tehtnica sploh kaže več kot 67 kg, dvakrat smo se vsi 4. tehtali, mačkona v mojem naročju, in 5krat od 8. poskusov je kazalo 67. Če bi bila ta cifra na lotu, bi jo še obkrožila ).

Kako vas rada berem, poročilo polno humorja in ljubezni do mucic

Smo že mllsili vprašat kako gre Amiju pa ste nas razveselili z izčrpnim poročilom in foto dokaznim gradivom. Bravo Ami . Še naprej držimo pesti, da bo čimprej vse OK. Rei pa želimo, da čimprej spet dobi kompanjona v polni formi, da ji ne bo treba grist mišk (upamo, da se potem ne bo lotila Amija )

Super, Ami, ti si pa tok priden maček, kaj vse si že dal skozi ... Ti želim, da je to res zadnja zoprnija, pol pa samo še uživancija do konca!

Kako kaj Ami? Je že čist "zaraščen"?

Pogrešamo novice.