Pa da še malo izkoristim priložnost ter vas v primeru, da boste kaj hodile in hodili po naši Štajerski, lepo povabim na spodnje prireditve:
"V drugi polovici avgusta vabljeni na nepozabno odstiranje tančic Agatinih skrivnosti
Ljubezenska zgodba med lepo mlado plemkinjo Agato Nürnberger iz Štraleka in edinim dedičem velikega hrastovškega gospostva, grofom Ivanom Friderikom Herbersteinom, ki je ob koncu 16. stoletja pomembno zaznamovala naše kraje, še vedno spoštljivo in skrivnostno bdi med nami.
Črni križ pri Hrastovcu, kot kamnita priča preteklosti, opominja na čase trpljenja »malega« človeka, ki se kljub pomanjkanju, nasilju, telesni in duhovni nesvobodi pod samovoljo grajske gospode ni nikoli zares predal. V svoji stiski in nevednosti se je ljudstvo, ki je hlepelo po čudežu odrešitve, zatekalo tudi k vraževerju in fanatizmu. V nerazumevanju narave in njenih zakonitosti je za svojo bedo in nezgode krivilo čarovnice. Vse to pa je spretno izkoristila tudi gospoda in v čarovniških procesih na smrt obsodila vse, ki so si drznili nasprotovati njeni volji.
In v teh temnih časih je med griči Slovenskih goric, kot prvi lokvanjev cvet na ribnikih pod hrastovškim gradom, vzniknila naša najlepša ljubezenska zgodba. Ljubezen, ki je bila premočna, da bi jo krotil človeški razum. Ljubezen, ki je kljub številnim intrigam in spletkam graščakinje Margarete Herberstein, Friderikove matere, ni končala niti kruta obsodba lepe Agate na čarovniškem procesu. In tudi ne njena smrt, saj še dan današnji živi med nami. Ta zgodba vedno znova budi naša čustva in buri našo domišljijo.
Pred več kot 85 leti jo je na papir prvič spisal in leta 1928 z naslovom Črni križ pri Hrastovcu izdal sodnik in pisatelj, dr. Ožbalt Ilaunig, ki je od leta 1908 do upokojitve služboval na lenarškem sodišču, v letih 1928-1930 pa spisal kar štiri romane in avtobiografijo. Dr. Ilaunig je v Lenartu živel do svoje smrti leta 1945. Njegov grob na mestnem pokopališču zaznamuje opazna spominska plošča, ki dokazuje spoštljiv odnos do moža, ki je prepoznal in ovekovečil pomembno dediščino lokalnega okolja. Knjiga je bila leta 1988 ponovno izdana s strani Turistične agencije Klopotec, pod budnim očesom urednika Aleša Ariha in je v zelo kratkem času tudi v celoti pošla.
Zgodba je večkrat našla pot tudi na odrske deske. Prva dramatizacija je pod peresom Davorina Petančiča nastala leta 1935, kasneje so sledile še številne priredbe. Ustvarjalni Slovenskogoričani so vedno znova obujali Agatino in Friderikovo ljubezen, nazadnje leta 1992, ko so to zgodovinsko igro pod režijo Marije Šauperl odigrali ljubiteljski kulturniki iz Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol. Zgodba je večkrat segla tudi čez naše območje, tudi letos, ko jo je gledališko uprizorila dramska sekcija Kulturnega društva Grajena na ptujskem gradu.
Ta nesmrtna in usodna ljubezen je inspirirala številne umetniške duše. Tako je naš domači slikar Konrad Krajnc v devetdesetih letih ustvaril cel mitološki ciklus pod naslovom Agata, ki mu je leta 1996 namenil samostojno razstavo v Galeriji Krajnc. Pomembno je zaznamovala tudi naše družabno življenje (npr. Agatina noč) in pomagala pri razvoju prenekatere poslovne ideje. Skratka, ta silna ljubezenska zgodba med Agato in Friderikom je našla varno zavetje v srcih ljudi med griči in doli Slovenskih goric.
Ves ta naboj je navdihnil tudi ustvarjalne duše LAS Ovtar Slovenskih goric, ki so si s projektom AGATINE SKRIVNOSTI zadale odstirati tančice te prelepe povesti in z njo obogatiti čim večji krog ljudi. Ob koncu šolskih počitnic se bo tako zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki jih nikakor ne smete in ne morete zamuditi.
Začelo se bo v sredo, 21. 8. 2013, ob 10. uri, ko vas vabimo v malo dvorano Centra Slovenskih goric na javno predstavitev nove izdaje knjige Črni križ pri Hrastovcu. Gre za ponovno izdajo originalnega besedila dr. Ožbalta Ilauniga, ki smo jo dodatno opremili s stvaritvami Konrada Krajnca. Na predstavitvi bomo določeno število knjig izžrebanim obiskovalcem podarili, zato posebej vljudno vabljeni.
Nadaljevali bomo v soboto, 31. 8. 2013, ob 18. uri, ko vas vabimo, da se prepustite Ovtarju, ki vas bo popeljal od ene Agatine skrivnosti do druge. Začeli bomo na Trgu osvoboditve v Lenartu, ko bomo ob prvi dramatizaciji zgodbe odpotovali v življenje poznega 16. stoletja. Potem se bomo peš odpravili v Lormanje in ob naslednji dramatizaciji podoživeli poroko Friderika z lepo Agato. Pot bomo nadaljevali na grad Hrastovec, kjer bomo spoznali pretkanost in krutost hrastovške gospode. V soju bakel se bomo od tam odpravili do Črnega križa in skupaj s Friderikom vzeli slovo od Agate. Zadnji koraki bodo usmerjeni nazaj do osrednjega lenarškega trga, kjer bo organiziran »semanji dan«. Na njem bodo sodelovali lokalni ponudniki s prikazom domačih obrti in kulinaričnih posebnosti našega območja. Lenarški trg bo tako izhodiščna in zaključna točka sobotnega poznopopoldanskega pohoda in večernega sejemskega dogajanja. Za vse, ki bodo v družinskem krogu (najmanj trije družinski člani) prehodili celotno pot, pripravljamo posebno presenečenje. V primeru slabega vremena bo dogajanje prestavljeno na prvi vikend v septembru.
Dramatizacija zgodbe na prostem, dogajanje v trgu kot semanji dan, skrivna poroka v Lormanju, hrastovška gospoda na svojem gradu, dih jemajoče slovo ob Črnem križu so AGATINE SKRIVNOSTI, s katerimi želimo obogatiti in pomembno zaznamovati letošnje poletne dni. Želimo si, da bi Agatine tančice odstirali tudi drugo leto in tudi leto zatem, na ta način z nesmrtno ljubeznijo okužili vas in čim večje število obiskovalcev ter tako bogatili ponudbo Slovenskih goric, da se bo zanjo slišalo in vedelo vse do Jadranskega morja in Lendavskih goric, pa tudi čez."
Letos za pokušino tole zgoraj, drugo leto pa celotna igra. Visinox, ste prebrala knjigo?
p.s.: Mladega grofa Herbersteina igram jaz.
Po avg 12, 2013 1:30 pm 
Babe smo od hudiča, sam se pa znamo pol nazaj prikupit, tko da ni zamer. 
.
se imamo radi 
