udomačen tiger
Prispevkov: 2906
Pridružen: Če sep 26, 2013 8:48 pm
Kraj: Kranj - Tržič
Re: Sonček, Kushi in še Puhi





Resnično jih težko lovim s pravim fotoaparatom in ne samo z mobitelom, ker ko jih vidim kje na postelji ali na kavču lepo skupaj, pa grem po fotoaparat, pa pridem nazaj ... hja, ni jih več. Tako da raje izkoristim priložnost in fotkam z mobitelom zaenkrat. Pa še z mojim Nikonom se moram ponovno spoprijateljiti, ker sva se malce oddaljila drug od drugega in res že doooolgo nisem nič fotkala z njim

V glavnem, če gremo po vrsti.
Puhi ... Puhi je en tak nežen, crkljiv muc, prede, dviguje rito, se drgne ob mene (Jureta ne mara preveč oz. ima nekakšen "rešpekt" do njega, upam, da samo začasno), ko pa želi mir, gre iz naročja na svoje mesto, ki je vsakič drugje in zaspi. Aja, pa umivala sem ga že kmalu po tistem, ko je prišel k nam. Ne vem, ali je imel rahlo drisko ali kaj, ampak ko je priše enkrat mimo mene na kavču, je smrdel in ko sem pogledala rito, je imel drekec sprijet na dlaki in po riti ... stik z vodo mu sicer ni ljub, ampak je potrpel in preživel in do sedaj je mir (tok tok)

Kushi se tali. Za mano pride v kuhinjo, ko kaj počnem tam (tako kot tudi Sonček in Puhi, normalno), ne beži več, ko grem mimo, pa je razdalja lahko samo 20 cm. Jure ga občasno uspe naraho pobožati po repu ali po smrčku. Kushi je miren fant, kadar je sam in kadar ostala dva spita. Včasih ga kar gledam in gledam in si mislim, kako bi bilo fajn, če bi ga lahko mečkala po rokah, njega in njegov kožušček, ki kar vabi po rokah. Ampak če mu ne paše, pač ne, težila mu ne bom, vedela sem, kakšen je, takega sem vzljubila in samo upam lahko, da se bo nekoč toliko omehčal, da bova na "ti" in ne na "vi" in da bo lahko mirno v moji bližini tudi morda spal, seveda brez božanja.
Sonček ... razred zase, resnično. Ja, je lahko nežen in priden muc, ampak odkar je k nam prišel Puhi, je čisto drugačen. Kot sem že omenila v prejšnjih objavah, je nanj pihal, potem se je to nehal, ampak sedaj piha na oba, čeprav bi se onadva rada samo igrala. Na srečo to ni vedno, sigurno pa vsak dan slišim pihanje in renčanje iz Sončkove strani. Ravno tako se ves čas, kadar ne spi ali je ali pije, dere. Kaj želi, ne vem, ker ima vsega dovolj, crkljanja, kar ga želi, ko ga želi, če ga želi, igranja tudi. Ne vem, enostavno ne vem, kaj naj. Trenutno se dere v sobi, kjer sta bili prej veverici (sva ju iz preventivnih razlogov odstranila v drugo sobo, ker je Sonček zelo vsiljiv in se bojim, da je poškodoval eno od veveric skozi kletko, pa sedaj čakava, če bo preživel, ker se veveriček čudno obnaša). Saj ne rečem, Sonček je zabaven, prijazen in oh in sploh super muc. Ampak ko ga prime ta sitna, ga pa ne spusti kar tako zlahka. Pa ne želim jamrat, ga imam rada, normalno, ampak zna bit naporen muc. Upam, da se sčasoma malček umiri, kar se dretja tiče, ostalo se že potrpi. No ja, pa tepsti se bo moral nehat, to mi pa res ni všeč. Razumem igro, itak, ampak ko je preveč, jih moram pa narazen dajat.
Danes sva končno dobila tudi mačje drevo, ki je že v uporabi.
Najbolj zabavni so pa, ko v kuhinji pripravljam hrano, za njih ali pa za naju. Se nagnetejo okrog nog, Kushi sicer z rahlo razdaljo, in potem Puhi in Sonček skačeta izmenično, enkrat en, drugič drug, hop hop





No tako, to je iz mačjega brloga SKP vse zaenkrat, se oglasimo, ko bo kaj novega foto materiala (predvsem lepšega oziroma bolj kvalitetnega foto materiala)
