Sleepy, njuno zanimanje za poklic hekerja nama je že dolgo znano;
,00000000+ (Amijev prispevek; kdor se spozna na šifre, bo že vedel, kaj sporoča

) ko je bil Amarand še na bolniški in naj bi strogo moroval, ga je Aleš rad dražil, da si bo potem, ko mu porihtajo tačke, moral najt službo (še vedno mu ponuja štipendijo za pomivalca posode). Amarand si je sebe zamislil kot "tehničnega tipa" in je prve dni z moje rame budno opazoval, kako se na računalniku izvajajo osnovne operacije (ker česa zahtevnejšega pač ne obvladam

).

V naslednjih dneh je računalniška miza postala priljubljeno mesto za počivanje (zadnje dni pa je obema najljubša lokacija za spanje prav zaprt laptop, naj bo pokrit ali ne, se prav grebeta, kdo bo spal na njem).

Po hekerskem delu se prileže kakšen požirek:


Seveda je bolje, če imaš sodelavca (če te slučajno prime, da bi šel na dopust, ali pa določenih opravil ne maraš), zato je bilo potrebno nad računalniki navdušiti tudi Reo. "Pa dej poskus no, boš videla, da je super. Naj ti ne bo nerodno, te bom vsega naučil. Ti računalniki so super stvarce, lahko capslockaš, pa deletaš, pa stojiš na eni črki, dokler je ni poln ekran, pa zadevo izklopiš in sploh!"


Tako da, sleepy, mene sploh ne skrbi, da se mačkona ne bi znala odločit za poklic (ali več njih), problem je, da imamo podpisani pogodbi, s katerima smo zavezani, da bosta naslednjih žnj let hišna ljubljenčka. Tega pa ne moremo kar spremenit; kako bi pa bilo, če bi Elvis z založbo podpisal pogodbo, da bo posnel 7 plošč, pa bi si po 3. premislil in se odločil, da bo postal vrtnar?! Mogoče bi založnik celo dopustil kakšno naslovnico z Elvisom v rožicah, ampak tistih 7 plošč bi pa hotel imet. Zato bi rada, da jima svetovalec razloži (če že nama z Alešem ne verjameta), kaj pomeni bit hišni ljubljenček (mogoče pa s kakšnim aneksom k pogodbi uredimo, da jima bo dovoljena kakšna popoldanska dejavnost

).
Kakor koli, danes je Rea pri nas že en teden. Aleš se je včeraj pogovarjal z njo in jo spraševal, če ji je z nami v redu, ali bi želela nazaj na Gorenjsko, pa je menda potrdila, da ji je tu povsem super in bo ostala. Nam je damica tudi povsem super, samo prav nedamsko prdi, kar pa nje nič ne moti. Nasploh je en tak flegmatik (Aleš pravi, da se temu reče havdre, ne pa flegmatik

), Amaranda kar naprej meče iz tira, pa sploh ne namenoma, ampak takšna pač je. Kot sem že pisala, mu pljune igračko, pa sploh ne ve, da mu jo je pljunila, ker vidi samo igračko, ne pa tudi Amaranda, ki bi se igral. Čeprav imata dve skledi, bo šla jest iz tiste, iz katere že je Ami (smo imeli od začetka rahle probleme, ker je bil Amarand užaljen in ni hotel več jest, zdaj se je pa že navadil in pač počaka, da Rea umakne glavo iz posode), uleže/usede se direktno na njega, kot da ga ni (se hecava, da s tem sporoča, da je Ami "zaseden", ker je pač njen). Tudi, če jo držiš v naročju, je potrebno ves čas paziti nanjo, ker se včasih tako kobaca in premetava, da bi vsaj petkrat padla na tla, če ne bi tisti, ki jo drži, pazil in jo lovil.


Amarand je pa čisto nasprotje, včeraj je ves melanholičen dan raje prespal, tudi, ko sva se z Reo igrali, je gledal kar stran, zvečer, ko smo poskusili z ločenim igranjem, mu sploh ni bilo do igre ... Šele opolnoči je pokazal voljo, tako da sva v temi lovila trakec in je navdušeno predel zraven. Potem pa je prišla Rea, Amarand se je umaknil, čez nekaj časa sem se odločila, da greva tudi midve spat, šla čez sobo ... In stopila naravnost na ubogega Amaranda

, ki je zacvilil in se skril. Pa smo bili spet priča trpljenju mladega Wertherja, polnega svetobolja. Danes zjutraj je nesrečno zaljubljeni romantik (Rea ga ima rada, ampak njegova pretirana pozornost ji gre na živce) svojo muzo najprej umil po obrazu, potem pa še malo po boku, jo vmes z zobmi zgrabil za vrat, ji šel umivat ušesa, Rea je pa zarenčala in odskakljala, češ, kaj mi težiš.
Tako da sta malo ja, malo ne, kakšen dan se skupaj igrata, kakšen dan Ami malo "fura suffer"; aja, a je možno, da muci jokajo

? Ne tako, da mijaukcajo, ampak s solzami in vse to. Ker ima Amarand zadnje dni vsake toliko solzne oči (sem najprej mislila, da od mraza, ker je bil na balkonu, ali od dima od dišečih stožcev, ampak ima oči solzne tudi kar tako, "brez razloga").
Takšna sta:

Rein gepardji trebušček

Kožuščka:

Na svojem kavču:

Rea se je veselo pretegovala in prepustila božanju, Ami se je pa skril, ker sem prižgala luč, da jima ne težim s flešem.
Manekenka (ste jo že kot mladičko prav ocenili; če se ji zdi, gleda direkt v aparat, če jo ujameš iz napačnega kota/profila, pa kar zbeži iz kadra, ker "ne bi bila lepa na fotki").

Potem, ko sta bila kregana, ker sta se hotela focat:
