Hov - hov živio

,
Tom Tom mi je dovolil, da v njegovo temo z Metko napiševa nekaj dogodivščin od najinega potepanja na Koroško, kjer se mi še sanjalo ni kaj vse bom lepega doživela

,

.
Najprej sva v četrtek šli na avtobus, ki je bil na tankih železnih tirih. Izvedela sem, da je to vlak in ne avtobus

. Na njem je bila nepopisna gneča, tako, da sva se z Metko prerivali med drugimi ljudmi in nekdo mi je stopil celo na rep, kar je močno zabolelo tako, da sem zeloooo zacvilila od bolečine

. A seveda, človeku nisem zamerila, zato tudi za hip nisem pomislila, da bi ga šavsnila s svojimi ostrimi zobmi, saj sem prijazna psička, ki obožuje ljudi. To so seveda opazili tudi ljudje na vlaku in ena prijazna teta je nama odstopila svoj sedež, da sva s z mamo Metko lahko presedli na varno kjer me ni mogel kdo pohoditi.

Vožnja z vlakom je bila dooooolga, zato sem si čas krajšala z osvajanjem drugih potnikov in jih prosila, da me crkljajo in božajo. Seveda so me vsi božali

. Ko se je gužva malo razkadila sem se odžejala z vodo v moji zelo priljubljeni potovalni posodici, ki gre povsod z mano, tudi na daljše sprehode, če je zunaj vroče. No končno smo prišli v Maribor, kjer sem imela le malo časa za razgibavanje svojih utrujenih tačk. A kot pridna psička sem izkoristila čas, ki mi je bil na voljo, da sem opravila lulanje in kakanje na travi. Nato pa sva z Metko šli na avtobus.
Ta ogromna škatla na štirih kolesih naju je pripeljala do kraja, ki ga še nikoli nisem videla

. A mama je rekla, da je to pokopališče. Mene je mikalo iti na travo, da bi se malo sprostila in zlaufala, a nisem smela

. No malo več svobode sem dobila, ko sva se odpravili dol s pokopališča in se odpravili na obisk k neki stari teti. Metka ji pravi teta Micka. Tam je bilo veliko ljudi, ki so se čudili kako sem pridna in koliko znam

.
Ko je nastala črna tema, je nuau prišla iskat Katja in naju z Metko odpeljala na kmetijo kjer je včasih živela Metka, zdaj pa je tam deda - njen oče in brat z družino. Pri hiši pa imajo tudi velikega labradorca Lina, ki se je kar naprej spravljal name, a se mu nisem pustila. Zato se je nato igral z mano le toliko kolikor so nama dovolili Metka in njeni domači.

No drugi dan najinega potepanja, ko me Metka celo pustila zaprto v sobi, ker je šla k maši, sva šli z Metkinim starejšim bratom nazaj v mesto. Tam sem se veliko sprehajala in brala pasje novice svojih kolegov, ki živijo tam

,

Proti večeru smo se pa le odpravili na dom Metkinega brata, kjer sem spoznala čudovitega prijatelja Jufija. Bila sva tako zaposlena z druženjem, da so preprosto pozabili naju slikati

. A pokazala vam bom fotko od zanimivega kužka Dinota, ki je prišel za kratek čas na obisk in ljubkega fantka Jako, ki mi je sledil na vsakem koraku in me klical Jufka, ker si ni znal zapomniti, da jaz nisem Jufka ampak Pika


Uh, dogodivščin je bilo toliko, da jih niti ne morem vseh opisati, a pokažem vam fotko, da sem bila res utrujena, tako, da sem ob povratku nazaj v Ljubljano kar preležala na tleh vlaka.

Ko sva z Metko prišli v ljubljano, sem komaj čakala, da pridem domov, kjer sta naju čakala TomTom in Miša. TomTom je naju že čakal na omarici pri vratih in srečanja po dveh dneh sva bila res zelo vesela

. Zato sva se najprej poljubčkala, crkljala in objemala

. Nato pa sem se spravila na svoje najljubše ležišče kjer sem si pošteno privoščila zasluženi počitek

.
Ja, ja, povsod je lepo, a doma je najlepše

.
Pa - pa - hov

Pika
