Alexx, tvoja moralna podpora, vedi, me bo držala pokonci v najbolj težkih situacijah (tudi, ko mi kdo hotel povohati tazadnjo!!!)

.
Vendar ne, hvala. Ne pustim jaz mojih človekov kar tako. Sta me le takrat rešila gotove smrti in tudi za moje sorojence našla domove... Tukaj me pa potrebujeta. Jaz sem pri Mačkovih zdaj šefica teritorija. Sicer stroga, vendar ne hudo žleht šefica, a veš. Piham, renčim, se pa ne zaganjam za nikomer, jih ne lovim in napadam... Kak drug alfa maček, bi znal to početi popolnoma drugače, saj veš. Prostora imamo dovolj, da imamo jaz in moji moji sostanovalci dober občutek spoštovanja našega osebnega prostora, lahko se umaknemo in tudi pozornost poiščemo pri Naših, ko si je želimo. Edina situacija pri kateri je Su odločno posegla vmes je ta, ko smo Marlenko določili za brezpravneža v naši družini. Umaknila jo je na varno v sredinsko etažo hiše (tam Ata dela po več ur na dan), kjer jo počasi združuje z Majem in tako bo ostalo. Če bi bili midve sami z Marlenko, bi se Su lotila združevanja in postopnega privajanja, tako pa nas je preveč in Marlenka res preveč nežna. Kljub temu, da nas je toliko (šteti znam samo do deset, tako da nas je pač v moji glavi deset

), so še vedno trije prostori v hiši (sobi z okni, ne kr neke luknice in kopalnica) kamor gre lahko kdo v miru na bolniško. Wc-jev imamo osem (Maj in Marlenka pa še vsak svojega), skledic za posodo in vodo pa na vsakem koraku. Ko gredo Dvonožci na počitnice nas pa čuva od Male Kodraste Varuška, ki spi in stanuje kar pri nas (sicer pa sta Von Mačkova zapečkarja...), pozna nas in mi smo vajenji nje. Babi, Teto in Prijatelje še sploh nismo izkoriščati začeli

. Pa Nečakinja raste v prav prijetno mlado damo, ki je nad nami navdušena... Bolj kot nad Malo Kodrasto

.
Hvala za skrb in da me spremljaš, pridi me še kdaj počohat, če ti logistika in čas dopuščata, seveda.
Santosha

.