Scarecrowovo zlato

danes se že ves dan nekaj solzim, ampak pri tej temi na srečo od veselja

ti si res pravi

Sienna pa je NADLUŠTNA

Še enkrat , pa dobrodošla, Sienna

Sienna.

Ti si res pravi, celih 24 ur rabiš, da nas "obvestiš", ko veš kak smo radovedne pri takih stvareh !!
No naj ti bo, ker si ti in lubica je res pravi srček .
Pa občutem mam, da se bo punčka najprej dobro spočila in napapala, poool pa pridejo prave dogodivščine. In da ne bo pomote, dobil si salonsko damico .

Aja, pa prah znam tudi pucat tak da obveščaj nas pravočasno o napredku

Me veseli, da je še ena pasja duša dobila super dom! Psi hitro pogruntajo, da bo od zdaj naprej vse lepše in se začnejo hitro drugače obnašat in lastnike vrtet okrog prsta Taki mladi štirinožci pa sploh

Čudoviti ste, vsi skupaj!

Iiiiiii,

Se že veselim poročanja o vaših dogodivščinah in lepih fotk lepe Ise in lepe Sienne in vseh ostalih...

Sienna se vsem zahvaljuje za dobrodošlico.
Danes je bila sterilizirana in se zdaj počuti vsa nesrečna z ovratnikom. Veterinar je rekel, da ima precej povečana jetra, verjetno je bila polna parazitov, ker je bila pač "nikogaršnja psička".
Od prvega dne do danes je precej napredovala, je še plaha, ampak je bojše iz dneva v dan. Danes je že kazala tudi željo po igri, z repkom pa tako ali tako neprestano maha. Zunaj je dosti bolj boječa kot v stanovanju, tako, da jo še vedno nosim ven in nazaj, a se čez pet, deset minut že toliko sprosti, da začne pogumno raziskovati okolico. Meni res popolnoma zaupa, tudi jaz njej, ampak……….žal je vedno kak ampak. S tem, ko je postala manj plaha, se je izkazalo, da je precej agresivna, tako do živali kot tudi do ljudi. Renči na vsakogar, ki pride na obisk, tudi zobe večkrat pokaže. Huda je tudi na mamo, ki z nami stanuje in ni obiskovalka. Zadnje dva dni prebiva Sienna v kuhinji, ločena od muc, ker se bojim, da bi bilo kaj narobe, saj je že šavsnila za njimi.
Upam, da se bo sčasoma pozabila na vse dosedanje negativne izkušnje in bo tako tudi njena agresivnost izginila, bomo pa seveda poiskali tudi nasvet kake za to usposobljene osebe, dobrodošle pa so tudi vaše izkušnje in nasveti.

In kako sem jaz spregledala ta pomembni dogodek Čestitke za novo članico, zelo je luštna in seveda držim pesti, da se bo čim hitreje vklopila.

Samo par slikic naše "najmanjše"

Takšna sem bila še pred par dnevi:


Zdaj sem pa spet taka:


Hmmm….bom tule čez splezala, naj kar lazi za mano


Sienna živi med tolikimi mačkami, da ima krizo identitete!

Glej miška….hop po njej!


Repek sem ji že odtrgala, samo trebušček ji še razparam

Kriza identitete.

Kako je pa z agresivnostjo, je že kaj bolje?

Tako je ponavadi vedno.. Ko so prestrašeni so vsi prijazni, po 1 tednu pa pridejo na dan tiste "čudne" stvari. Če boste rabili kakršno koli pomoč pri prevzgoji oz za začetek kar vzgoji, piši, bomo pomagali po najboljših močeh . Bivanje in navajanje na muce pa je več kot enostavno, če veš kdaj komu kaj preprečit . Mi smo vse terierje navadili, da dihurka ni plen pa pika!

Kakšna lepotička. Upam, da še težave odpravite lepo.

Kako je pa z agresivnostjo, je že kaj bolje?

Nekoliko boljše je. Sienno sem preselil v svojo sobo, ostali del stanovanja je od muc. Kadar sem doma se lahko prosto sprehajajo sem in tja, ko sem v službi, je Sienna zaprta v sobi. Posledice tega so pozitivne, a žal tudi negativne. V ostalih prostorah Sienna na muce sploh ni nič huda, gre do njih, jih ovohava, vse je v redu. Žal pa ima zdaj ona mojo sobo za njen (najin) teritorij, tu pa na vsak poskus vstopa odreagira z renčanjem. Muce se je kar bojijo, silijo pa seveda vseeno v sobo, to je bil prej njihov "glavni štab". Moram reči, da se mi kar zasmilijo, tako, da dostikrat spim kar v kuhinji na tleh, na blazini, da sem zraven muc.
Tudi zunaj je malo bolje, saj ne renči in laja na vsakega, ki gre mimo. Če kdo ne sili v njo, ga lepo ignorira. Še vedno jo nosim ven in noter, saj, ko vidi, da vzamem v roke povodec, kar beži k posteljici in se uleže. Kakor pa jo težko spravim ven, jo potem težko spravim tudi noter. Hvala Bogu, da ni težja (ima le malo čez 7 kg).
Pri nas je šele dva tedna in v teh dveh tednih se mi zdi, da je napredek pri Sienni ogromen, upam, da bo šlo tako naprej, me pa res malo skrbi za muce.

Sienna zunaj zelo rada koplje (ne po uriniranju, kot je bilo omenjeno že nekje, ampak tako kot, da bi zavohala kakšno živalco in bi rada prišla do nje). Smrček ima potem vedno čisto umazan od prsti. Sem hotel to posneti, ampak je vedno nehala preden sem si pripravil telefon. Pa vseeno, par sekund gibanja.

http://www.youtube.com/watch?v=6ME5OCE2 ... ture=g-upl

*šiva* hvala za ponujeno pomoč, jo bom izkoristil.

Imam en predlog, ker sem se spopadala s podobnim problemom: psa je potrebno desenzibilizirati na mačke, ob tem pa "razbiti" njegovo teritorialnost. Pri nas smo vadili tako (primer je bil pa takšen, da se je psica takoj rečne zagnala v mačko, če jo je videla, ob mačka sta nanjo pihala in renčala), obstaja pa gotovo tudi kakšen boljši način:
1. Najprej so se samo vohali pod vrati in se niso videli. Zunaj sem jo desenzibilizirala glede manjših živali (da je nehala reagirati na mačke, golobe itd.).
2. Potem so se pričeli gledati skozi ograjico. Jaz sem stala vmes, mačkov nisem silila v približevanje.
3. Pozitivno asociacijo sem vzpodbujala tako da so tako mački kot pes dobivali priboljške, ko so se videli.
4. Ko se je stanje dovolj umirilo, sem pričela psico voditi po stanovanju na povodcu, medtem ko sta bila mačka prosto spuščena.
Vsa moja pozornost je bila ves čas na meni (med hojo sva delali osnovne vaje iz poslušnosti).
5. Psico sem zaprla v njen bivalni boks, odstranila ograjo in spustila mačke v sobo, da raziskujejo. V kletki je vmes žvečila svoje žvečilke (žvečilke ji ne dati, če so vsi spuščeni, ker zna priti do kakšnega incidenta ravno zato, ker bodo mački zainteresirani za njeno hrano).
6. Psico sem pričela sprehajati po stanovanja brez povodca, spet z vso pozornostjo na meni.
7. Pričela sem več časa preživljati v "pasji sobi", mački so seveda prišli za mano in ves čas korigirala njeno vedenje do mačk.
8. Hvalila in nagrajevala sem lepe načine vedenja (npr. vohanje smrčkov).

Glede agresivnosti zunaj - moje skromno mnenje je, da to počne, ker jo je strah. Dve možnosti predlagam: vsakič ko se prične neprimerno odzivati, se obrneš in gresta nekaj korakov v smeri iz katere sta prišla. To ponavljata dokler ne poveže, da neprimeren odziv (renčanje) pomeni, da se obrnete. Ali pa že v naprej predvidiš težave in pritegneš njeno pozornost prej, preden se neprimerno odzove. Potem jo seveda hvališ kot neumen

Skuiki hvala za pomoč.
Preden sem dobil psičko, sem imel tudi sam načrt, da zbliževanje izvajam postopoma…… ampak, sem bil precej naiven. Psička je bila prve par dni zelo prestrašena in sploh ni bila huda na mačke. Prebral sem si tudi temo o zbliževanju psov in mačk tu na forumu in iz tistih prispevkov je videti, da nihče ni imel niti najmanjšega problema pri združevanju, vse je šlo gladko, da bolj ne bi moglo. Problem je zdaj res v tem kako kot praviš razbiti njeno teritorialnost. Razen v "najini sobi", se v vseh drugih prostorih obnaša do mačk čisto v redu, seveda pa one pred njo v večini primerov poskušajo zbežati, tudi, če jim nič noče. Najbolj posrečena je Isa, saj, ko jo Sienna začne ovohavati ji začne nastavljati glavo in čaka kdaj jo bo Sienna začela umivati. Včasih začne renčati nanje že, ko se začnejo približevati sobi, drugič šele, ko se bolj približajo njej sami, tretjič jih samo malo ovohava in potem pusti pri miru. Kadar začne nanje renčati, sem vedno hud, saj takrat tudi preneha, a le z kratek čas ali pa do "naslednjič".
Povodec je drugi problem. Kakor hitro ga vzamem v roke ona zbeži na svojo posteljico in se tam uleže, ker ve, da bova šla ven, tega pa ne mara. Kot sem že napisal, iz stanovanja in nazaj v stanovanje jo še vedno nosim na rokah. Prve par dni je bila zunaj tako prestrašena, da je, ko sem jo dal na tla, tudi po petnajst minut nepremično sedela in se tresla. Zdaj je to že drugače. Ko sva enkrat zunaj se zelo rada sprehaja, a le tako dolgo dokler greva tja kamor ona hoče. Pri (skoraj) vsakem mojem poskusu, da bi šla v drugo smer kot ona želi, se enostavno usede ali uleže na tla in naj še tako vlečem (dobro, pretiravam ne) je ne spravim naprej. Tudi ponujanje priboljškov ne pomaga. Trmasto sedi na mestu in se ne premakne. Enkrat se je to zgodilo sredi ceste, ko je proti nama peljal avto. Ni mi preostalo drugega kot, da jo vzamem na roke in nesem preko ceste. Najini sprehodi niso ravno sprehodi v pravem pomenu besede, ampak je to pravzaprav hoja po travniku cca 1500 m2 gor in dol, sem in tja, temeljito vse prevohava, greva par metrov naprej, se ustaviva, greva nazaj,….in to tako dolgo, da se jaz ne naveličam.
Glede agresivnosti zunaj se ne morem bolj strinjati s tabo, da je to zaradi strahu. Sicer na ljudi zunaj ne laja več toliko, samo, če se ji kdo zelo približa ali pa jo želi celo pobožati. Moji sosedje v istem bloku imajo pekinezerja, dosti manjšega od nje. Slučajno smo bili zadnjič isti čas zunaj. Ko sta prišla skupaj na cca dva metra, je Sienna skoraj ponorela od strahu. Začela je cvilit in vleči stran. Ko pa sva prišla malo dlje, je obstala, se obrnila nazaj in začela lajati in renčati nanj.
Boksa nimam, da bi bila zaprta v njem, ne vem pa tudi kako bi zdaj, po več kot dveh tednih bivanja pri nas to sprejela. Imam sicer tale šotorček velikosti L ( http://www.*****.de/shop/hunde/hundet ... ebox/93007 ), mogoče bi lahko bila v njem dopoldan, ko sem jaz v službi, soba pa bi bila odprta in bi se mačke lahko sprehajale ven in noter. Zdaj je namreč do takrat, ko pridem iz službe zaprta v moji sobi. Šotorček je pač toliko velik, da se da v njem ležati, kaj drugega pa že ne. Kaj pa vem???
Bom pa moral poleg tega, da se Sienna navadi na mačke, tudi mačkam ognati strah pred njo. Upam, da nam bo (čimprej) uspelo.
Upam, da sem napisal kolikor toliko jasno, se mi ne da vsega tega še enkrat brati, je preveč.

Glede teritorialnosti: Jaz bi, glede na opisano, za začetek psico vsakič, ko zarenči na mačke ustavila s FUJ, NE ali nekim
zvokom neodobravanja (A-A) in jo odpeljala ven iz tega prostora, ki si ga lasti. Ta prostor je tvoj in
ne njen in če se ne obnaša, kot bi se morala, mora ven. Seveda mora biti pri teh vajah psica ves
čas na povodcu, zunaj ostanita samo malo časa, ne več kot pol minute, potem pojdita spet nazaj.

Glede povodca: prični je povodec pripenjati skrajno naključno, ne samo takrat ko se odpravljata ven. In ko ima povodec na sebi,
jo hvali, božaj, se igraj ali ji dajaj priboljške.

Glede "sedenja na mestu": a obstaja kaj druga, kar jo animira? Npr. žoga ali druga igrača? Ti sledi, če pričneš teči? Vadita tole, da teče ob tebi, če se pričneš hitreje premikati. Potem vadita hojo v različne smeri, mora biti zabavno, kot igra (torej stop, obrat, sledenje, stop, obrat, ...). Nagrajuj jo.

Glede na vse opisane težave, pojdita čimprej v primerno pasjo šolo, če gre še sedaj, ne da čakata na pomlad. Predvsem ti bodo tam lahko pomagali reševati strah pred ljudmi in ostalimi psi.

Vidiš, imaš več izkušenj, kar nekaj stvari je, ki mi niso prišle na misel. Bom poročal kako in kaj. Hvala!